| Bi sadili/sejali GSO |
| DA |
|
0% |
[ 0 ] |
| NE |
|
100% |
[ 5 ] |
| NE VEM |
|
0% |
[ 0 ] |
|
| Skupaj glasov : 5 |
|
 | GSO - Z ANKETO |  |
 Objavljeno: 03 Mar 2008 06:05 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Če in ko boste odgovarjali na anketo prosim, če lahko napišete tudi krajši komentar, ali utemeljitev.
Hvala Admin |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Objavljeno: 03 Mar 2008 19:43 |
|
|
| maja |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:11 | | Prispevkov | 272 |
|
|
|
|
|
|
|
Sem proti GSO, ker ne vem, kaj naj bi prineslo, pa tudi nihče mi ne odgovori na zastavljeno vprašanje tako, da bi lahko spremenila mnenje. Za zdaj je tako, če menite drugače, pa to povejte. Navedite vsaj en dober razlog za setev GSO-jev v Sloveniji!
Maja  |
|
|
|
|
| Objavljeno: 04 Mar 2008 14:56 |
|
|
| SEBE |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 03.01. 2008, 18:54 | | Prispevkov | 123 |
|
|
|
|
|
|
|
| maja je napisal/a: |
Sem proti GSO, ker ne vem, kaj naj bi prineslo, pa tudi nihče mi ne odgovori na zastavljeno vprašanje tako, da bi lahko spremenila mnenje. Za zdaj je tako, če menite drugače, pa to povejte. Navedite vsaj en dober razlog za setev GSO-jev v Sloveniji!
Maja |
Bomo morali poklicati kakega strokovnjaka, da ti bo dal instant odgovor.
Sebe |
|
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 04 Mar 2008 15:50 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
| SEBE je napisal/a: |
| maja je napisal/a: |
Sem proti GSO, ker ne vem, kaj naj bi prineslo, pa tudi nihče mi ne odgovori na zastavljeno vprašanje tako, da bi lahko spremenila mnenje. Za zdaj je tako, če menite drugače, pa to povejte. Navedite vsaj en dober razlog za setev GSO-jev v Sloveniji!
Maja |
Bomo morali poklicati kakega strokovnjaka, da ti bo dal instant odgovor.
Sebe |
Menim, da sručko ne bo potreben, če le malce pokukamo proti Ameriki (ZDA)! |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Objavljeno: 11 Mar 2008 09:26 |
|
|
| maja |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:11 | | Prispevkov | 272 |
|
|
|
|
|
|
|
Kot kaže, nimate pravih odgovorov. Se pa resnično bojim, da boste začeli saditi GSO koruzo.
Maja  |
|
|
|
|
| Objavljeno: 12 Mar 2008 08:55 |
|
|
| Paco |
|
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:09 | | Prispevkov | 197 | | Kraj | Levo od ljubljane |
|
|
|
|
|
|
|
Jaz ne mislim sejati GSO koruze. Ampak kaj mi to pomaga, če bo naprimer moj sosed to naredil!?!? 
 |
|
_________________
TOMO VINKOVIĆ FOREWER |
|
|
|
| Objavljeno: 12 Mar 2008 19:41 |
|
|
| Deželan |
|
 |
| |
| Pridružen/-a | 06.01. 2008, 15:58 | | Prispevkov | 202 | | Kraj | Slovenija |
|
|
|
|
|
|
|
nažalost se temu ne bo odrekla semnarska ( kemijska) industrija, ter še kako leto in tu je **** sam KAj ko ne bo samo koruza !!!!!!!!!!!!!!!  |
|
_________________
Izgube določajo dobiček, |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 13 Mar 2008 23:55 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Tole sem našel!
Izkušnje z uporabo gensko spremenjenih rastlin v zadnjih letih vse jasneje kažejo, da imamo prav tisti, ki skušamo koristnost uporabe genske tehnologije v kmetijstvu in hrani ocenjevati realno in še zlasti celovito.
Na primer: uporaba herbicidov se ni zmanjšala, temveč je zaradi GS-rastlin narasla.
Ni se zmanjšala lakota in revščina v svetu. Gensko spremenjene rastline ne morejo rešiti strukturnih problemov kmetijstva, zato je njihov učinek na zmanjšanje revščine, npr. v deželah v razvoju, ničen. Prav nasprotno: te probleme le še krepi, kar kaže pospešeno ekonomsko propadanje malih pridelovalcev.
Danes na svetu v omembi vrednem obsegu gojijo le 4 rastline (soja, koruza, bombaž, oljna repica). Komercialno so razvili le dve GS lastnosti (izločanje bt toksina in odpornost na herbicide).
Kljub dolgoletnim napovedim industrija ni dala na trg rastlin, odpornih na sušo ali sol, ne takih s povečanim pridelkom, ne z izboljšanimi prehranskimi lastnostmi.
Globalnih izzivov, pred katerimi je danes človeštvo, ne moremo rešiti z istim načinom razmišljanja in delovanja, ki nas je postavilo pred vrsto težav. Kmetijstvo prihodnosti mora zagotovili zadostne količine kakovostne hrane in hkrati mora ohranjati okolje in biotsko raznovrstnost. Pravi odgovor je zato ekološka intenzifikacija in upravljanje s kompleksnimi ekosistemi. Genska tehnologija je pot v nasprotno smer.
Hkrati je postalo zelo jasno, da je cilj promocije GS rastlin čim popolnejše obvladovanja svetovnih trgov s strani nekaj globalnih proizvajalcev. Kako to koristi posamezniku ali celo narodom, pa danes vemo vsi — za to ni treba biti strokovnjak s področja ekonomije.
Že Evropa kot taka prepoznava pomen multifunkcionalnega kmetijstva. Še toliko bolj je to pomembno za Slovenijo.
Glede uporabe GS rastlin v Sloveniji zato danes ne morebiti dvoma: ta ni le nepotrebna, temveč škodljiva. Zato moramo z ustreznimi pravnimi sredstvi poskrbeti za to, da si sami pišemo svojo kmetijsko usodo, in da tudi kot del Evropske unije in sveta po svojih močeh prispevamo k ustreznim rešitvam.
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 15 Mar 2008 05:41 |
|
|
| Paco |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:09 | | Prispevkov | 197 | | Kraj | Levo od ljubljane |
|
|
|
|
|
|
|
| Deželan je napisal/a: |
| nažalost se temu ne bo odrekla semnarska ( kemijska) industrija, ter še kako leto in tu je **** sam KAj ko ne bo samo koruza !!!!!!!!!!!!!!! |
Ja trenutno se pogovarjajo le o debelači (turšci) kolikor vem.
Če ne bo hitro prišlo do streznitve bomo zasvinjali še tisto kar nas postavlja pred druge!
|
|
_________________
TOMO VINKOVIĆ FOREWER |
|
|
|
| Objavljeno: 15 Mar 2008 18:43 |
|
|
| maja |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:11 | | Prispevkov | 272 |
|
|
|
|
|
|
|
Zakaj je koruza tako zelo pomembna in zakaj naj bi bila GSO koruza boljša od navadne? To kar je napisala Anamarija kaže na to, da hoče le nekdo spet dobro zaslužiti, pa še naravo bomo kot kaže zasvinjali.
Maja |
|
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 18 Mar 2008 09:11 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Ste proti GSO? Podpišite peticijo!!!!!
http://www.zares.si/peticija/
Peticija za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje
Mnoge slovenske nevladne organizacije, v katerih delujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja zdrave pridelave hrane, ekološkega kmetovanja, varstva okolja, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja, že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi nedomišljene liberalizacije gojenja gensko spremenjenih rastlin ob hkratni zakonski neurejenosti gojenja gensko spremenjenih rastlin, ki ga omogoča evropska zakonodaja. Temu se pridružuje vrsta slovenskih strokovnjakov s področja kmetijstva, biologije, pa tudi družbenih in ekonomskih znanosti.
Poleg tega, da različne stroke še ne znajo ali ne želijo odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima lahko gojenje gensko spremenjenih rastlin in gensko spremenjena hrana na okolje, živali in zdravje ljudi, je uporaba gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu v nasprotju z razvojnimi usmeritvami slovenskega kmetijstva, namreč v povečanje deleža ekoloških kmetij (15 % vseh kmetov) oziroma kmetijskih površin z ekološko pridelavo - do leta 2025 naj bi bilo takšnih že 20% vseh kmetijskih površin.
Evropski kmetje nadzorovano ekološko kmetujejo na približno 6,1 milijona hektarjev površin, medtem ko na približno 110.000 hektarjih evropskih polj že raste gensko spremenjena koruza. Te naj bi uradno v Sloveniji še ne sejali, vendar se pojavljajo vse bolj utemeljena opozorila, da nadzor nad tem ni vzpostavljen. Semena je mogoče dobiti, setev koruze MON 810 pa je dovoljena. V Sloveniji je v kmetijsko okoljske programe (KOP), ki so sofinancirani tudi iz proračuna EU, vključenih več kot 8.000 kmetov. Poleg ekološkega kmetijstva tudi več drugih ukrepov KOP izključuje uporabo gensko spremenjenih rastlin.
Povpraševanje kupcev po hrani iz ekološke pridelave je tako v Sloveniji, kot v državah EU precej večje od ponudbe, ki jo zaradi pomanjkanja ekoloških živil uspejo zagotoviti trgovinske verige.
Slovenskemu čebelarstvu je veliko škode prinesla že nedavna liberalizacija dostopa do fitofarmacevtskih sredstev, poleg spreminjanja življenjskih pogojev zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja pa ga dodatno ogroža tudi pravna praznina na področju sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.
Več kot tri četrtine slovenskih potrošnikov ne želi kupovati gensko spremenjene hrane, proti gensko spremenjeni hrani pa se je v eni od raziskav Evrobarometer izreklo tudi več kot 70 odstotkov potrošnikov v EU.
Vse več je opozoril odgovornih politikov, znanstvenikov, kmetovalcev, da mora biti EU pri sprejemanju in odprtosti do GSO v kmetijstvu kar najbolj previdna.
Slovenija se v mednarodnem prostoru (in to je ena njenih največjih strateških prednosti) ponaša z eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti, kar je potrdila tudi EU, ko je največ, kar 35% slovenskega ozemlja razglasila za območje Nature 2000. Proti uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu govori tudi velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin, kar otežuje uveljavitev ustreznih varovalnih pasov.
Nenadzorovan vnos in ohlapna pravna ureditev področja sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje bi to ključno naravno prednost ogrozila, s tem pa bi se neprostovoljno odrekla trajnostnemu razvoju tudi nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, kot je turizem.
V kampanji Inštituta za trajnostni razvoj se je že več kot tretjina slovenskih občin (72) in 20 nevladnih organizacij izreklo proti uporabi GS rastlin v kmetijstvu, medtem ko je v EU za območja brez GSO razglašenih že prek 4500 občin in 170 pokrajin.
Nemčija, Švica, Italija, Belgija, predvsem pa Madžarska, Poljska in Avstrija so že sprejele odločitev, da ne bodo nekritično dovolile sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje in so vzpostavile zelo strog in transparenten sistem nadzora uporabe GS rastlin v kmetijstvu. Slovenija bi se jim morala nemudoma pridružiti in pri tem izhajati iz dejstev, ki govorijo v prid spodbujanju ekološkega kmetijstva, turizma, razvoja podeželja in trajnostnega razvoja, vse to pa so tudi prednostne razvojne usmeritve Evropske unije.
Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni problematična, če gre za potrebe raziskovalnega in znanstvenega delovanja.
Slovenija se mora v »tekmi« previdnosti in »navdušenja« nad znanstvenimi dosežki genskega inženiringa in pridobitvami visokotehnološkega kmetijstva opreti na tradicionalno izročilo kmetovanja in skrb za naravno okolje ter odločno zavarovati svojo izjemno biotsko raznovrstnost. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 18 Mar 2008 10:52 |
|
|
| Deželan |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 06.01. 2008, 15:58 | | Prispevkov | 202 | | Kraj | Slovenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
_________________
Izgube določajo dobiček, |
|
|
|
| Objavljeno: 26 Mar 2008 09:13 |
|
|
| SEBE |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 03.01. 2008, 18:54 | | Prispevkov | 123 |
|
|
|
|
|
|
|
| Deželan je napisal/a: |
http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/catid,17
komentarji -_posvet na to temo
vendar cilji EU podpor gredo v to smer , da se bodo obdržale podpore in subvencije samo za EKOpridelavo neglede na panogo pridelave hrane .. |
Problem teh subvencij pa bo, da ko bo okolje onesnaženo z GSO-ji, tudi ekopridelovalci ne bodo mogli biti več eko. Kaj pa potem?
Ali mislite, da je sobivanje, kot piše v Glasu dežele na 4.strani možno? Meni se zdi, da zgolj odškodnina ni sobivanje.
Sebe |
|
|
|
|
| Objavljeno: 26 Mar 2008 10:57 |
|
|
| Paco |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:09 | | Prispevkov | 197 | | Kraj | Levo od ljubljane |
|
|
|
|
|
|
|
Na teh slovenskih "dveh" hektarih ni možno sobivanje. Za kaj takega mora država že malo zgledati, ne pa da en Kreslin vidi iz Goričkega v Piran!!!! 
|
|
_________________
TOMO VINKOVIĆ FOREWER |
|
|
|
| Objavljeno: 26 Mar 2008 11:07 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Hm, z Goričkega se ravno ne vidi v Piran, je pa verjetno prispodoba dovolj dobra, da jo bodo dojeli tudi tisti z bolj trdo možgansko ovojnico.
Tudi jaz ne vidim možnosti za sobivanje GSO-jev in "navadnih" rastlin na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 2
Pojdi na stran 1, 2 Naslednja
|
|
|
|
|
|
