 | Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije |  |
 Objavljeno: 22 Maj 2010 03:40 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije
Ljubljana, 21. 5. 2010 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo danes popoldne seznanjeno z načelnim mnenjem (št. 212) Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bilo objavljeno na njihovi spletni strani. Ministrstvo vsebine tega mnenja še ni preučilo, zato se do njene vsebine še ne more opredeliti. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 22 Maj 2010 03:42 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 20.5.2010 sprejela naslednje:
˙
˙
Načelno mnenje številka 212
˙
I. Ravnanje uradnih oseb ministrstva in organa v sestavi istega ministrstva, ki v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku zadržijo izvršitev odločbe in s tem omogočijo korist stranki v postopku, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
˙
II. Ravnanje mednarodnih kinoloških sodnikov, ki psa ocenijo v nasprotju z določili statuta in pravilnika in mu pri tem dodelijo vzrejno dovoljenje ter ga ocenijo v nasprotju z njegovim dejanskim stanjem, lastnik psa pa te dokumente uporablja v pravnih postopkih, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
˙
III. Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki iz upravnega postopka v nasprotju z načelom materialne resnice ne izloči vseh oseb, ki kažejo znake pristranskosti ter tako ustvari pogoje za pristransko odločanje v upravni zadevi in s tem eni stranki omogoči korist, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
˙
IV. Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku stranki predčasno vroči odločbo ter ravnanje organizacijske enote javnega zavoda, ki izvrši odločbo pred njeno izvršljivostjo ter stranki na ta način omogoči predčasno izvajanje vseh pravic, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
˙
˙
Obrazložitev:
˙
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je dne 20.7.2009 prejela prijavo o sumu korupcije oziroma zlorabi položaja predstojnika veterinarske uprave, ki naj bi po navedbah prijavitelja preprečil izvršitev oziroma vplival na neizvršitev odločbe o humani usmrtitvi psov, ki jo je izdal veterinarski inšpektor območnega veterinarskega urada. Komisija je skladno s svojimi zakonskimi pooblastili pristojne organe zaprosila za posredovanje dokumentacije ter pojasnil v zvezi z zadevo, ter se na podlagi svojih ugotovitev do obravnavane zadeve opredelila kot sledi v nadaljevanju.
˙
Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: »Korupcija« po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
˙
Poslovnik Komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero komisija ne odloča o morebitnih nagibih, ciljih in odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja le dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so tako le neobvezne smernice, po katerih nedoločeno število nedoločenih subjektov lahko prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki od Komisije, kot samostojnega državnega organa za preprečevanje korupcije, in vseh drugih državnih organov terja pravočasno preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.
˙
I.
Zaradi celovitosti razjasnitve okoliščin v zadevi Komisija uvodoma povzema dogodek, ki sicer ni predmet preučevanja Komisije, je pa z zadevo neločljivo povezan, saj je botroval razvoju vseh kasnejših dogodkov.
Dne 15.3.2006 so štirje psi napadli mimoidočega človeka in ga hudo telesno poškodovali. Isti dan je policija tri preživele pse zasegla in jih 21.3.2006 skupaj s kazensko ovadbo predala pristojnemu državnemu tožilstvu. Pristojno okrajno sodišče je zoper lastnika psov vodilo kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Zadeva je bila zaključena 9.9.2008, ko je sodišče ustavilo kazenski postopek zaradi smrti obdolženca. V času kazenskega postopka je pristojno okrajno sodišče zaradi nastajajočih stroškov v zvezi z nastanitvijo psov v organizacijski enoti javnega zavoda odločilo, da se psa, ki sta neposredno sodelovala v napadu, odstopita območnemu veterinarskemu uradu, ki ju je v dejansko oskrbo odstopil organizacijski enoti javnega zavoda.
˙
Vse od namestitve psov v organizacijski enoti javnega zavoda sta lastnika psov s pomočjo svojega pravnega zastopnika na veterinarsko upravo in na ministrstvo vložila več prošenj in zahtev za vrnitev psov v domače okolje in izkazovala, da so psi nenevarni in socializirani. Te poskuse je kmalu za tem demantiral dogodek v organizacijski enoti javnega zavoda, ko so vsi trije psi v času njihovega šolanja in priprav na izpustitev napadli tamkajšnjo inštruktorico in jo telesno poškodovali. V nadaljevanju dogodkov in ob stalnih zahtevkih za vrnitev psov je pristojni območni veterinarski urad imenoval komisijo strokovnjakov z nalogo, da oceni vedenje psa, ki v prvotnem napadu ni sodeloval. Kljub oceni komisije, da je pes v določenih okoliščinah lahko nevaren in zato ni primeren za vrnitev lastniku, je prvostopenjski organ v aprilu 2007 odločil, da ga lastnik lahko odpelje iz organizacijske enote javnega zavoda. Pri tem naj bi upošteval rezultate šolanja psa in izpolnjene pogoje lastnika, kot jih je določila komisija, ostala dva psa sta morala ostati na prevzgojnih postopkih v organizacijski enoti javnega zavoda. Pravni zastopnik lastnikov psov se je na ta ukrep pritožil in v pritožbenem postopku uveljavljal do takrat pridobljena strokovna mnenja kinologov in veterinarjev, še posebno tista mnenja, ki sta jih lastnika naročila sama. Vsem tem dokumentom je zastopnik lastnikov psov priložil tudi oceno zunanjosti psa in vzrejno dovoljenje ter s tem dokazoval vrednost oziroma kvaliteto in miroljubnost ter prijaznost enega izmed psov, ki je neposredno sodeloval v napadu.
˙
V nadaljevanju je Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi vsebinsko presojala okoliščine in potek upravnega odločanja o psih, ki sta bila zaradi predhodnih napadov na človeka in druge živali po določilih 23. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB2, v nadaljevanju: ZZZiv-UPB2) nevarna psa. V skladu z navedeno določbo je nevaren pes tisti pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Prav tako je v 26.b členu navedenega zakona določena pristojnost uradnega veterinarja, da odredi usmrtitev psa, če je iz obvestila razvidno, da je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe. Pristojni območni veterinarski inšpektor je na podlagi 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007 in 43/2007; ZIN-UPB1) izdal odredbo o humani usmrtitvi dveh nevarnih psov. Skozi vse faze v upravnem postopku, to je od izdaje prve odločbe o usmrtitvi z dne 13.2.2008 do zadnjega poskusa zaščite javnega interesa s strani Državnega pravobranilstva RS z dne 23.7.2009, so bile izdane tri odločbe veterinarskega inšpektorja z enakim zahtevkom po humani usmrtitvi nevarnih psov. Izreki odločbe so se razlikovali le v rokih, določenih za izvršitev ukrepa.
˙
II/I.
Komisija je pri pregledu dokumentacije, ki se nanaša na prvo odločbo pristojnega veterinarskega inšpektorja o takojšnji humani usmrtitvi psov z dne 13.2.2008 ugotovila, da so lastnika psov in njun pravni zastopnik prejeli odločbo 15.2.2008, kar je razvidno iz podpisanih vročilnic, ter da je pravni zastopnik zoper navedeno odločbo vložil pritožbo dne 14.2.2008, kar je razvidno tako iz datuma na pritožbi, kot tudi iz izpiska faksimilne naprave na pritožbi sami. Iz tega izhaja, da je bila pritožba zoper inšpekcijsko odločbo vložena, še preden je bila odločba skladno z ZUP vročena pravnemu zastopniku oziroma lastnikoma psov. Komisija na podlagi tega utemeljeno sklepa, da so bili pravni zastopnik oziroma lastnika psov predčasno obveščeni o vsebini odločbe s strani neznane osebe upravnega organa. Neznani javni uslužbenec ali funkcionar je kršil določbe ZUP, ki urejajo vročanje upravnih odločb, tako da je mimo teh določb posredoval vsebino odločbe že pred zakonito vročitvijo lastnikoma psov ali njunemu pravnemu zastopniku, s tem vplival na nadaljnji potek dogodkov ter stranki omogočil korist v obliki predčasne seznanitve z odločbo, s čimer ji je omogočil predčasno izvajanje vseh pravic, ki ji gredo kot stranki upravnega postopka. Takšno ravnanje pa izpolnjuje vse znake definicije korupcije po ZPKor.
˙
Iz dokumentacije, s katero razpolaga Komisija, je razvidno, da je dva dni po izdaji inšpektorjeve prve odločbe predstojnik veterinarske uprave na podlagi mnenja pravne službe pisno obvestil organizacijsko enoto javnega zavoda in ji dal navodila, da dokler o pritožbi lastnikov psov ne bo odločilo ministrstvo, psi do nadaljnjega ostanejo pri njih. Veterinarska uprava je namreč, kot že navedeno, prejela pritožbo in predlog za zadržanje izvršbe. V organizacijski enoti javnega zavoda pa so na isti dan prejeli oba dokumenta, tako takoj izvršljivo odločbo o usmrtitvi in predlog lastnikov psov za odlog izvršbe – usmrtitve, in zaradi tega od nadrejenih zahtevali navodila za nadaljnje ravnanje. Ravnanje predstojnika veterinarske uprave, ko je z dopisom obvestil organizacijsko enoto javnega zavoda, naj zadrži izvršitev odločbe, dokler o pritožbi lastnikov psov ne bo odločilo ministrstvo, predstavlja kršitev določil ZUP, saj predstojnik ni imel pristojnosti za opisano ravnanje. Izvršbo lahko izjemoma zadrži organ, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. Organ o predlogu zavezanca ali upravičenca, skladno s tretjim odstavkom 293. člena ZUP, odloči v osmih dneh. Organ lahko o predlogu zavezanca, po mnenju Komisije, odloči zgolj z upravnim aktom in ne z dopisom, ki nima nobenih pravnih učinkov. Kljub temu, da je ministrstvo, na podlagi vloženega pravnega sredstva zastopnika lastnikov psov, dne 18.2.2008 potrdilo prvostopenjsko odločbo, ni prišlo do njene izvršitve. Poleg tega je ravnanje predstojnika veterinarske uprave predstavljalo tudi kršitev 12. člena ZUP in 4. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, saj lahko posamezna dejanja konkretnega postopka opravlja le uradna oseba, ki ima za to pooblastilo, ne pa njegov nadrejeni, ki mu sicer lahko daje splošna navodila, ne more pa posegati v konkretni postopek.
˙
Pravni zastopnik je v imenu lastnikov psov zoper drugostopenjsko odločbo, ki je potrdila odločbo pristojnega inšpektorja, vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije skupaj s predlogom za odlog izpodbijane odločbe ministrstva ter predlogom za spremembo in odpravo odločbe območnega veterinarskega urada. Uradna oseba ministrstva je dne 25.2.2008 z dopisom obvestila organizacijsko enoto javnega zavoda o vložitvi pravnih sredstev ter predlagala odlog ukrepov, naloženih v veterinarski odločbi, do odločitve sodišča, s tem, da naj bi psa ostala v organizacijski enoti javnega zavoda. Z opisanim ravnanjem je ta uradna oseba ministrstva kršila določila 293. člena ZUP, ker je sicer ministrstvo kot pristojni organ odločalo o zadevi, ni pa ta oseba izdala ustreznega upravnega akta, temveč je organizacijski enoti javnega zavoda posredovala le dopis.
˙
Komisija tako zaključuje, da sta obe uradni osebi iz omenjenih upravnih organov izdali pravno neobvezujoče dopise, po katerih so se – sicer povsem brez potrebe, ker jih takšni dopisi k temu niti niso mogli zavezovati - ravnali tako odgovorni v organizacijski enoti javnega zavoda kot tudi za usmrtitev pooblaščeni veterinar, s čimer sta kršili zgoraj opredeljene določbe ZUP in s tem omogočili odlog usmrtitve psov, kar pomeni pridobljeno korist lastnikoma psov. Takšno opisano ravnanje pa izpolnjuje vse znake definicije korupcije po ZPKor.
˙
Ministrstvo je, kot že navedeno, v pritožbenem postopku z odločbo z dne 18.2.2008 sledilo odločitvi območnega veterinarskega inšpektorja ter odločilo, da se predlog za zadržanje izvršbe zavrne. Že 29.2.2008 pa je Upravno sodišče Republike Slovenije tožbi lastnikov psov ugodilo ter zadržalo izvršitev ukrepa. Odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije je potrdilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Dne 10.3.2008 je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo tudi, da se odločba območnega veterinarskega inšpektorja odpravi. V obrazložitvi sodbe je med drugim navedlo, da je prvostopenjski organ v zadevi odločil na podlagi novejšega zakona (ZZZiv-UPB2), dejanje pa se je zgodilo že leta 2006. Z navedeno sodbo je sodišče zadevo vrnilo v ponovni postopek, ker je prvostopenjski organ uporabil napačno materialno pravo ter nepopolno ugotovil nekatera dejstva v postopku. Območni veterinarski urad je dobil napotek, da mora pri ponovnem odločanju slediti ugotovitvam sodišča in podrobneje ugotoviti okoliščine, predvsem to, ali nevarnosti za okolico ni mogoče preprečiti drugače kot z usmrtitvijo nevarnih psov.
˙
Komisija nima pristojnosti za poseg v zakonitost in pravilnost odločitev, ki so jih glede na naravo stvari izdala pristojna sodišča, drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Vendar v zvezi z navedeno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije sledi stališču pravnega strokovnjaka, ki med drugim zagovarja stališče, da je Upravno sodišče Republike Slovenije kršilo določbo 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), saj je odločilo, da je potrebno primer obravnavati po ZZZiV, ki je veljal pred novelo ZZZiV-B, in ne po zakonu, kot je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Komisija namreč meni, da mora upravni organ uporabiti materialno pravo, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje (tako tudi npr. Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Ljubljana, 2004). Glede na to, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07) v prehodnih določbah predvidel uporabo novih določb zakona za postopke, ki so bili takrat že v teku, po mnenju Komisije uporaba novih določb zakona torej velja tudi za postopke, ki so se pričeli šele po 3.3.2007, to je po uveljaviti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali, tako kot v tem primeru. V kolikor se namreč spremenjen predpis uporabi pri odločanju v postopku, ki je že v teku in v katerem v času spremembe o zadevi še ni bilo odločeno, potem velja, da se novo oziroma spremenjeno materialno pravo uporabi tudi v postopku, ki se takrat, ko je bil predpis spremenjen, sploh še ni začel.
˙
II/II.
Skladno z omenjeno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu z napotki, naj organ uporabi 26. člen ZZZiV-UPB1 (Uradni list RS, št. 20/2004) in v kolikor bi menil, da je treba pse usmrtiti, ugotovi tudi to, ali nevarnosti za okolico ni mogoče kako drugače preprečiti. Območni veterinarski inšpektor je v ponovljenem postopku izdal drugo odločbo z dne 15.5.2008, v kateri je utemeljil nevarnost psov za okolico. V zvezi z očitkom o nepravilni uporabi materialnega prava je inšpektor izhajal iz dejstva, da se je upravni postopek začel z odstopom zadeve v letu 2008, ko je pristojno okrajno sodišče odstopilo nevarne pse veterinarski upravi.
˙
V obdobju med izdajo prve in druge inšpektorjeve odločbe je prišlo do spremembe lastništva enega izmed omenjenih treh psov, tako da je postala lastnik vseh treh psov ena oseba.
˙
V zvezi z drugo odločbo je iz vročilnic, ki jih je pridobila Komisija, razvidno, da je lastnik psov drugo odločbo prevzel 16.5.2008, njegov pravni zastopnik pa 19.5.2008. Pravni zastopnik je v imenu lastnika psov vložil pritožbo in predlog za odlog izvršitve ukrepa z datumom 15.5.2008. Istega dne je pravni zastopnik lastnika psov podal tudi predlog za izločitev uradne osebe, veterinarskega inšpektorja, zaradi obstoja okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pristranskost v postopku, ker naj bi vodil postopek pod vplivom javnosti in drugih oseb. Predlog za izločitev inšpektorja iz postopka je veterinarska uprava s sklepom zavrnila dne 19.5.2008. Istega dne je ministrstvo izdalo sklep, da se ugodi predlogu lastnika psov za odlog izvršbe odločbe do pravnomočnosti zadeve. Pravni zastopnik je v imenu lastnika psov vložil še pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev inšpektorja in tudi predlog za izločitev predstojnika veterinarske uprave. Pritožba je bila zavrnjena. Kasneje pa je lastnik psov s pomočjo pravnega zastopnika vložil tudi kazensko ovadbo zoper veterinarskega inšpektorja zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ, ki jo je pristojno državno tožilstvo kasneje zavrglo kot neutemeljeno.
˙
Dne 2.2.2009 je uradna oseba ministrstva izdala odločbo, s katero je odpravila drugo odločbo veterinarskega inšpektorja in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. V odločbi je ministrstvo navedlo, da organ prve stopnje ni sledil napotkom Upravnega sodišča Republike Slovenije in je ponovno uporabil določila novega, torej po njegovem nepravilnega zakona. Pri neupoštevanju napotil sodišča v ponovljenem postopku odločanja prvostopenjskega organa se tako pojavi vprašanje, ali je upravni organ nujno vezan na mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča. V zvezi s tem vprašanjem v sodni praksi obstaja stališče, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, vendar ima upravni organ kot organ izvršilne veje oblasti, ki je pristojen za samostojno odločanje, možnost odločiti tudi v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča, če ima za to utemeljene razloge pri ravnanju po načelu zakonitosti, kar mora tudi navesti v svoji odločitvi. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
