Registriraj se Pogosta vprašanja Seznam članov Išči Glas dežele Seznam forumov




Glas dežele Seznam forumov » Malo mešano » Razmišljanja o tem in onem .....
Objavi novo temo  Odgovori na to temo Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo 
Razmišljanja o tem in onem .....
PrispevekObjavljeno: 13 Jan 2008 20:11 Odgovori s citatom
Deželan
 
Pridružen/-a06.01. 2008, 15:58
Prispevkov202
KrajSlovenija


Cene zlata so ponorele, ker iščejo investitorji zavetišče na turbolentnem globalnem finančnem trgu. To me spominja na zgodbo, ki mi jo je pripovedoval dedek. Med težkimi finančnimi časi, v začetku 20-tih, so kmetje v Nemčiji prodajali krompir za dragulje, saj so bili bogati prisiljeni svoje dragulje prodati v zameno za hrano.

Ta zgodba je eden izmed razlogov, da sem se leta 1974 s svojo družino preselil iz Philadelphije, kjer sem imel dobro službo, kupil kos zemlje, si na njej zgradil hišo in se pripravil na težko ekonomsko depresijo, ki na srečo ni prišla. Še.

Edini pogoj, ki sem si ga postavil za kos zemlje je bil ta, da mora imeti nekaj hektarjev gozda. Vedel sem, da lahko vzpostavim vrt na hitro, da pa trajajo leta preden gozd zraste in si lahko z njim ogrevam hišo ter kuham. Nisem želel biti odvisen od nafte, ki jo pripeljejo od daleč. Pripravljen pa sem bil živeti tudi brez elektrike, če bi bilo potrebno.

Ali sem samo paranoičen ali pa sem prerok, še ne vem. Vendar, ko sedim v gozdu in počivam od sekanja drv, se mi zdi odločitev, ki sem jo sprejel, smiselna tudi v času stabilne ekonomije. (Je ekonomski sistem sploh kdaj stabilen?) Že samo zavoljo osebnega zadovoljstva, ki sem ga pridobil, se je investicija v gozd splačala bolj kot, če bi ta denar vložil v zlato.

Zlata ne moreš pojesti, lahko pa ješ sadeže, oreške, jagodičevje, gobe, zelišča in piješ sirup. Tudi pogreti se ne moreš z zlatom. Ne moreš uživati v senci zlata. Ne moreš narediti ograje iz zlata. Zlata hiša bi bila nadvse draga. Ne moreš narediti protivetrne zaščite iz zlata. Iz zlata ne moreš narediti pohištva, violine, kitare, okvirja za sliko, tal, količkov za paradižnike, pasje utice. Iz zlatih listov ne moreš narediti vrta. Zlato ne sprejema CO2-ja in ne oddaja kisika, da ohrani okolje v katerem živimo. Zlato ne nudi prostora za milijone živih bitij, ki so potrebni za ohranitev okolja. Vse, kar zlato počne je, da gre njegova cen gor in dol, kar mnogi panični investitorji ugotavljajo.

Moji dve gozdnati površini intimno spoznavam že sedemdeset let. Ena, štiri hektarjev velika, je bila igrišče, ko sem odraščal. Drugo, dve hektarsko, nekaj kilometrov oddaljeno od prve, sem v otroštvu pogosto obiskoval, sedaj zadnjih štiriintrideset let živim na njej. Veliko načinov obstaja, kako ocenimo vrednost gozda, veliko dejavnikov ne znamo vključiti in lahko pridobimo le približno oceno. Vendar želim poskusiti, četudi izpustim podrobnosti, kako sta mir in telesna aktivnost v gozdu izboljšala moje zdravje.

Vsako leto iz obeh površin dobim 14 kubikov lesa za drva. Poleg tega se z lesom oskrbijo tudi moj sin in ostali člani družine. Izkušnje nas učijo, da lahko iz enega hektarja odraslega gozda, dobimo okoli 9 kubikov lesa samo iz tega, kar samo odmre, polomi veter in redčenja, ne da bi ogrozili prirast gozda, ta se kvečjemu poveča. Eno odraslo drevo, iz katerega debla lahko naredimo deske za prodajo ali uporabo, ima tudi dovolj vej, da lahko iz njega dobimo za kubik drv.

Cena drv narašča tako hiro kot cena nafte. Vedno sem računal, da kubik drv pomeni $30 zamenjave za drugo kurivo, vendar je sedaj cena višja. V povprečju nam je les, ki smo ga uporabili za drva v zadnjih 25 letih, prihranil $400 na leto, potem ko odštejem ceno petih motork, ki sem jih v tem procesu porabil. Moj sin je izračunal, da pridela na zimo drva v vrednosti $300. Sin uporablja za ogrevanja izključno drva.

Pravzaprav redko štejem drva po kubiku, temveč po količini, ki je potrebna, da ogrevam hišo en dan. Izkušnje so mi pokazale, da lahko v eni uri iz drevesa pridelam celodnevno zalogo drv v obliki polen. Ko sem bil mlajši, sem porabil manj. Torej, da lahko pridelam dovolj drv za zimski čas, porabim okoli sto ur dela. Ker rad delam v gozdu, in ne plačam nekomu, da to naredi namesto mene, je to zame čisti dobiček.
Gene Logsdon

Prevod: Marko K.

(ps . upam da mi avtor prevoda nebo zameril ker ga citiram ****)

_________________
Izgube določajo dobiček,
Poglej uporabnikov profil Najdi vse prispevke pod imenom Deželan Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
PrispevekObjavljeno: 14 Jan 2008 22:07 Odgovori s citatom
maja
 
Pridružen/-a30.11. 2007, 19:11
Prispevkov272


Eh ja, Amerika!
Maja Very Happy
Poglej uporabnikov profil Najdi vse prispevke pod imenom maja Pošlji zasebno sporočilo
PrispevekObjavljeno: 16 Dec 2008 17:54 Odgovori s citatom
Deželan
 
Pridružen/-a06.01. 2008, 15:58
Prispevkov202
KrajSlovenija


Prihranki, da te kap! - obleka in prosti čas
4.12.2008
V povprečju za obleko, obutev in prosti čas namenimo kar 40 odstotkov družinskega proračuna

Družina Potrata, ki za stanovanjske stroške nameni petino družinskega proračuna , za hrano in pijačo pa na mesec odšteje skoraj 329 evrov, na leto za oblačila in obutev nameni 1.050 evrov.

Ta izdatek lahko znižajo tako, da kupujejo oblačila in obutev na razprodajah. Navadno se razprodaje začnejo januarja in na začetku poletja ter trajajo dva tedna. Cene so nižje tudi do 50 odstotkov. Statistični podatki o gibanju cen skupine teh izdelkov kažejo, da so se januarja in julija lani v povprečju znižale za približno 12 odstotkov, že v naslednjih dveh mesecih pa so se vrnile na prejšnje ravni.

Obleka, obutev, oprema za dom: 11,5 % družinskega proračuna - 198 evrov na mesec

Nekoliko več gre iz družinskega proračuna za pohištvo in gospodinjsko opremo, saj zanje družina Potrata nameni skoraj 1.140 evrov na leto. Ob tem opozorimo, da določene kose pohištva kupujemo za daljše obdobje.

Ugodnosti pri nakupih so odvisne od posameznih trgovcev. Dvakrat na leto med sejmi (sejem pohištva in sejem Dom) pa razstavljavci, ki po navadi ponujajo različno opremo za dom, omogočajo popuste, včasih tudi do 30 odstotkov. Nekateri trgovci cene pohištva in drugih gospodinjskih aparatov znižujejo večkrat na leto, ko prodajajo zalogo, zato da naredijo prostor za nove modele. Vse več Slovencev pa se odpravi po nakup pohištva kar v avstrijski Gradec v Ikeo, švedskega trgovca s pohištvom.

"Za manj denarja dobiš bolje oblikovano pohištvo, ki je primerljive kakovosti kot je na voljo pri nas," smo izvedeli od več sogovornikov, ki so tam kupili opremo za stanovanje.

Kljub temu pa je opaziti sezonski vpliv pri nekaterih aparatih. Nakup klimatske naprave se na primer najbolj splača spomladi ali jeseni, ko trgovci ponudijo v povprečju do 10-odstotni popust, poleg tega je takrat manj gneče. Podobno bi lahko rekli tudi za avdio in videoopremo ter gospodinjske aparate, ki se navadno najbolje prodajajo pozimi, tik pred novim letom, ko trgovci ponudijo posebne praznične popuste.

Rekreacija, kultura, počitnice: 32,1 % družinskega proračuna - 552 evrov na mesec

Za stanovanje, hrano in pijačo, prevoz in obleko ter pohištvo porabimo 70 odstotkov celotnega družinskega proračuna. Preostanek, torej 6.600 evrov na leto, gre večinoma za zabavo. Če bi resnično želeli zategniti pasove, bi se verjetno morali odpovedati različnim predstavam (kino, gledališče, opere, koncerti), rekreacijam (denimo tenis, fitnes, smučanje, drsanje, aerobika) ter daljšim počitnicam (hoteli, restavracije). Za vse skupaj družina Potrata porabi letno skoraj 3.600 evrov, kar na mesec pomeni 300 evrov.

Skoraj polovico nameni za počitniške pakete, hotele, kavarne in restavracije. Na ta izdatek lahko vplivamo tako, da se odpovemo potovanju ali pa si s pravočasno (dovolj zgodnjo) rezervacijo zagotovimo tudi do 50 odstotkov cenejše počitnice. Cene poletnih počitnic se začnejo počasi višati aprila, vrhunec pa dosežejo julija in junija, ko so za približno 20, ponekod tudi do 50 odstotkov višje kot prej. Cene zimskih počitnic pa se začnejo zviševati oktobra in novembra ter dosežejo vrh decembra.

V to kategorijo uvrščamo tudi raznovrstne izdelke in storitve, ki pomenijo kar 9,8 odstotka družinskega proračuna oziroma skoraj 2.020 evrov na leto. Med te stroške so pomešani stroški frizerstva in kozmetičnih storitev ter finančnih, zavarovalnih in podobnih storitev, ki zajemajo večji del, zanje namreč družina Potrata nameni kar 168 evrov na mesec.

Omenimo še, da 3,4 odstotka družina porabi za zdravstvo, kar je približno 60 evrov na mesec oziroma skoraj 650 evrov na leto. V ta sklop so zajeti stroški nakupa različnih medicinskih in farmacevtskih izdelkov ter terapevtske opreme, bolnišničnih in nebolnišničnih storitvah. Tem stroškom se kljub zdravstvenim zavarovanjem težko izognemo, še zlasti v zobozdravstvu, saj je skoraj v celoti zasebno in njihove storitve ne krijeta niti obvezno niti dopolnilno zavarovanje.

Shocked

_________________
Izgube določajo dobiček,
Poglej uporabnikov profil Najdi vse prispevke pod imenom Deželan Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
PrispevekObjavljeno: 20 Dec 2008 04:09 Odgovori s citatom
Paco
 
Pridružen/-a30.11. 2007, 19:09
Prispevkov197
KrajLevo od ljubljane


Kmetje bomo najmanj prizadeti zaradi recesije, a tako je bilo že v zgodovini.
In prav je tako!!!

Surprised

_________________
TOMO VINKOVIĆ FOREWER
Poglej uporabnikov profil Najdi vse prispevke pod imenom Paco Pošlji zasebno sporočilo
Razmišljanja o tem in onem .....
  Glas dežele Seznam forumov » Malo mešano
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas  
Stran 1 od 1  

  
  
 Objavi novo temo  Odgovori na to temo  



Powered by phpBB © phpBB Group
Theme designed for Trushkin.net | Themes Database.