| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Ministrstvo prehodno nacionalno zaščitilo slovenski med
Ljubljana, 1. 7. 2009 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu RS objavilo pravilnik o Slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo. Z njim je ministrstvo prehodno nacionalno zaščitilo Slovenski med na ozemlju Sloveniji, vlogo za registracijo Slovenskega medu na nivoju EU pa bo posredovalo še Evropski komisiji. Ministrstvo je do sedaj zaščitilo že 37 kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Med, ki se bo polnil pod imenom Slovenski med, je izključno slovenskega izvora. To pomeni, da pridelava, točenje, skladiščenje in polnjenje medu v embalažo potekajo na območju Slovenije. Slovenski med je pridelan v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP, prav tako pa zanj veljajo strožje kakovostne zahteve, kot jih predpisuje Pravilnik o medu. Te so med drugim manjša vsebnost vode in hidroksi metil furfurala, ki je pokazatelj pregretosti medu.
Po objavi tega pravilnika v Uradnem listu RS, dne 19. 6. 2009 morajo čebelarji, ki želijo pridelovati in označevati med kot Slovenski med v roku enega leta od kontrolne organizacije pridobiti certifikat o skladnosti pridelave medu s specifikacijo za Slovenski med. Čebelarji, ki certifikata v roku enega leta ne bodo pridobili, medu ne smejo več označevati kot Slovenski med. Vlogo za zaščito Slovenskega medu z geografsko označbo je na ministrstvo vložila Čebelarska zveza Slovenije. Postopek zaščite Slovenskega medu je potekal po ustaljenih dveh fazah zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Ministrstvo zaščitilo že 37 kmetijskih pridelkov oziroma živil
Ministrstvo je do sedaj zaščitilo 37 kmetijskih pridelkov oziroma živil: 12 z označbo porekla - Nanoški sir, Tolminc, Mohant, Bovški sir, Prekmurska šunka, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Kraška jagnjetina, Kraški ovčji sir, Piranska sol, namizne oljke Slovenske Istre; 15 z geografsko označbo - Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Jajca izpod Kamniških planin, Vipavski pršut, Kraški zašink, Kraška panceta, Vipavski zašinek, Ptujski lük, Kranjska klobasa, Vipavska panceta, Vipavska salama, Slovenski med; 3 z zajamčeno tradicionalno posebnostjo - Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica, Belokranjska pogača; 7 z višjo kakovostjo – Teletina blagovne znamke Zlato zrno, Med z vsebnostjo vlage največ 18 % in HMF največ 15 mg/kg medu – Zlati panj, Reja prašičev za meso blagovne znamke PIGI, Prosta reja piščancev Perutnine Ptuj, Reja piščancev za meso blagovne znamke Domači Gorički piščanec, Pirino zrnje in pirina moka Izida, Kokošja jajca Omega plus.
* * *
Dodatne informacije o zaščiti kmetijskih pridelkov oziroma živil
Kmetijski pridelek oziroma živilo se lahko zaščiti kot geografska označba, geografsko poreklo ali zajamčena tradicionalna posebnost.
Za zaščito geografske označbe, mora vsaj ena od faz proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, kmetijski pridelek oziroma živilo pa mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, izvirajo iz določenega geografskega območja.
Za zaščito označbe porekla morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg potekati znotraj določenega geografskega območja in njegove lastnosti morajo biti izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih ali človeških dejavnikov.
Proizvodnja kmetijskih pridelkov oziroma živil, zaščitenih kot zajamčena tradicionalna posebnost, ni geografsko omejena, vendar morajo biti proizvedeni po tradicionalnem receptu ali iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo.
Zaščita kmetijskih pridelkov oziroma živil poteka v dveh fazah. V prvi fazi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zaščiti ime. V ta namen mora vlagatelj pripraviti vlogo, katero MKGP v mnenje posreduje Ministrstvu za zdravje, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije in Zvezi potrošniških združenj, hkrati pa je vloga na vpogled na MKGP. Vlogo obravnavajo tudi strokovne komisije, katerih člani so slovenski strokovnjaki. Strokovne komisije za posamezna področja (na primer za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita) imenuje MKGP. Po pozitivnem mnenju strokovnih institucij in strokovne komisije, MKGP lahko izda odločbo o prehodni nacionalni zaščiti kmetijskega pridelka oziroma živila in potrdi specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom.
V drugi fazi certifikacijski organ ugotavlja skladnost proizvodnje s potrjeno specifikacijo (certificiranje). V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda certifikat o skladnosti proizvodnje. Šele po izdaji certifikata, lahko proizvajalci proizvajajo kmetijski pridelek oziroma živilo z zaščitenim imenom. |
|
