 | Vlada podprla odgovor kmetijskega ministra na interpelacijo |  |
 Objavljeno: 25 Feb 2010 18:34 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Vlada podprla odgovor kmetijskega ministra na interpelacijo
Ljubljana, 18. 2. 2010 - Vlada RS se je seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena zoper ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika in podprla odgovor ministra. Vlada je ob tem sprejela sklep, da Ministrstvo za pravosodje prouči in predlaga spremembe in izboljšave postopkov za varovanje javnega interesa. Vlada je tudi sprejela Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (PRP) v letih 2010-2013 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 (PRP 2004 – 2006) v letih 2009-2010 ter določila njeno prečiščeno besedilo. Vlada je obravnavala tudi Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2008, ki ga bo posredovala Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru. Poročilo prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, gozdarstva in živilstva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2008.
Odgovor kmetijskega ministra na interpelacijo
V odgovoru ministrstvo navaja, da je v primeru bulmastifov ravnalo pravilno in zakonito. Pri izdaji odločbe o vrnitvi psov lastniku je moralo spoštovati odločitev Upravnega sodišča RS, ki je odpravilo odločbo Veterinarske uprave RS (VURS), s katero je bila odrejena humana usmrtitev dveh bulmastifov in posledično tudi odločbo ministrstva, s katero je bila potrjena odločitev VURS-a. Sodišče je zadevo vrnilo VURS-u v ponovni postopek. V obrazložitvi odločbe je upravno sodišče pojasnilo, da bi moral upravni organ pri odločitvi upoštevati določbe zakona o zaščiti živali, ki je veljal v času napada in VURS-u naložilo, da bo moral v ponovnem postopku, če meni, da je treba pse usmrtiti, poleg tega, da gre za nevarne živali, ugotoviti tudi to, da nevarnosti za okolico ni mogoče drugače preprečiti.
Pravilnost celotnega postopka, ki je potekal na ministrstvu je preveril tudi upravni inšpektor v postopku upravnega nadzora in pri tem ni našel nobenih nepravilnosti.
V navedenem primeru je torej ministrstvo delovalo v skladu z zakonom, napotki sodišča in po predpisanem postopku. Minister tudi v nobenem primeru ni poskušal vplivati na potek postopkov osebno ali preko drugih oseb in je spoštoval neodvisnost oseb, ki so vodile postopek in o zadevi odločale.
Skupina poslank in poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim mag. Radovanom Žerjavom, je na podlagi drugega odstavka 250. člena poslovnika državnega zbora, 12. 2. 2010 vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za izravnalna in kmetijsko okoljska plačila letos namenjenih do 91 milijonov evrov slovenskih in evropskih sredstev
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 se sprejema zaradi sprememb PRP, ki jih je potrdila Evropska komisija, in se nanašajo na nekatere tehnične popravke in vsebinske spremembe. Z uredbo se za leto 2010 ukrepu izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljskim plačilom skupno namenja do 91 milijonov evrov.
Pri kmetijsko okoljskih plačilih so se skupna sredstva za obdobje 2007 - 2013 povečala od dobrih 305,2 milijona evrov na dobrih 310,5 milijona evrov, ker je Slovenija del EU sredstev iz nacionalne ovojnice za vinogradništvo in vinarstvo namenila kmetijsko okoljskim plačilom, v okviru katerih je uvedla tudi nov kmetijsko okoljski podukrep za ohranjanje vinogradov na strmih legah.
Izdelan je tudi register oziroma točkovanje kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Register je bil narejen, ker so znotraj težavnostnih razredov lahko obstajale velike razlike med dejanskimi pogoji kmetovanja. Dosedanja diferenciacija izravnalnih plačil je temeljila na razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v različne težavnostne razrede. Nova določitev višine izravnalnih plačil pa je sestavljena iz fiksnega dela plačila, ki temelji na dosedanji razvrstitvi in variabilnega dela, ki je odvisen od števila točk na kmetijsko gospodarstvo.
Višina plačila pri podukrepih »Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov«, »Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev« in »Ohranjanje steljnikov«, kjer je reja živali obvezna, se poveča za 41 odstotkov vrednosti enotnega plačila oziroma za 54,5 evrov. Plačila se povišajo zato, ker se je do sedaj enotno plačilo na površino odštelo od izračunane višine plačila za posamezni podukrep. To plačilo pa se lahko odšteje samo pri tistih podukrepih, kjer reja živali ni obvezna.
Uredba tudi določa nov podukrep »Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov«, s katerim želi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpodbujati izvajanje ekstenzivne paše z namenom ohranjanja okoljske, biotske, kulturne in krajinske pestrosti ekstenzivnih kraških pašnikov. S pričakovanim povečanim obsegom paše na nižje proizvodnih kmetijskih površinah bo ministrstvo skušalo omejiti procese zaraščanja kmetijskih zemljišč. Izvajanje podukrepa je območno omejeno na južni del Slovenije, kjer prevladuje kraški teren in kjer je problematika zaraščanja kmetijskih zemljišč tudi najbolj prisotna.
V okviru kmetijsko okoljskih plačil je določena tudi obravnava zmanjšanja površin zaradi odprave mostičkov, to je ozkih povezovalnih pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe, v postopku uskladitve grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK) z evidenco dejanske rabe.
Ukrepi osi 2 se financirajo iz sredstev slovenskega proračuna v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
Za kmetijsko okoljske ukrepe v letošnjem letu do 44 milijonov evrov slovenskih in evropskih sredstev
Spremembe in dopolnitve uredbe se nanašajo na spremembe finančnih določb, v katerih so določena sredstva za kmetijsko okoljske ukrepe iz PRP 2004 – 2006 (ukrepi SKOP) za leti 2009 in 2010.
Ta sredstva vključujejo tudi neporabljena sredstva za te namene iz preteklih let, prav tako pa se neporabljena sredstva lahko prenašajo do konca programskega obdobja. Uredba za leto 2010 skupno namenja do 44 milijonov evrov ukrepom SKOP in kmetijsko okoljskim plačilom iz PRP 2007 – 2013, iz katerega se ta sredstva tudi črpajo.
Z uredbo je bolj jasno opredeljen rok za nadomestitev živali zaradi naravnih okoliščin, kot je pogin živali zaradi bolezni ali pogin oziroma izguba živali zaradi nesreče, na katero upravičenec ni mogel vplivati, določena pa je tudi obravnava zmanjšanja površin zaradi odprave mostičkov, to je ozkih povezovalnih pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe, v postopku uskladitve grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK) z evidenco dejanske rabe.
Ukrepi se financirajo iz sredstev slovenskega proračuna v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2008
Iz poročila je razvidno, da je bil obseg kmetijske proizvodnje v letu 2008 malenkost manjši kot v letu prej (- 0,8%), predvsem na račun za en odstotek manjše rastlinske pridelave. Zaradi spomladanske pozebe in poletnih neurij s točo je bila slabša letina za sadjarstvo in vinogradništvo, medtem ko pri večini poljščin hektarski pridelki niso pomembneje odstopali od običajnih, pri krmi s travinja pa so bili med najvišjimi v zadnjih letih. Višji skupni pridelek kot v letu prej je zabeležen pri žitu, zelenjadnicah, zeleni krmi z njiv in hmelju, manjši pa pri oljnicah, suhih stročnicah in krompirju. V živinoreji je obseg proizvodnje agregatno ostal na ravni predhodnega leta. Za sedem odstotkov je padla proizvodnja v prašičereji, nekaj manjša kot v letu 2007 je bila proizvodnja mleka in mesa drobnice, prirast govedi in perutnine ter proizvodnja jajc pa so se povečali.
Trend rasti cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki je opazen po letu 2005, se je v letu 2008 nadaljeval. Cene kmetijskih proizvodov so realno porasle za 8,4 odstotka in to na račun tako višjih cen rastlinskih (10,4%), kot tudi živalskih proizvodov (7,4%). Še bolj kot cene kmetijskih proizvodov so v letu 2008 porasle cene večine inputov za tekočo porabo v kmetijstva. Najbolj cene mineralnih gnojil, energije in krmil, s tem pa so porasli tudi stroški proizvodnje. Cenovno-stroškovna razmerja so se tako kljub rasti odkupnih cen v primerjavi z letom prej poslabšala.
Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so se v letu 2008 nominalno povečale za 26 odstotkov in skupaj znašale 392 milijonov evrov. Od tega je več kot polovico prispeval skupni proračun EU (54%). Leto 2008 je bilo z vidika ekonomskih rezultatov manj ugodno in pod povprečjem zadnjih petih let. Faktorski dohodek kmetijstva je bil realno 17 odstotkov manjši kot v letu 2007. Dohodek je padel predvsem zaradi manjšega obsega kmetijske proizvodnje in slabših cenovno-stroškovnih razmerij. Trend hitre rasti obsega zunanje trgovine, ki se je začel po vstopu v EU, se je nadaljeval tudi v letu 2008. Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov se je v primerjavi z letom prej povečala za 16 odstotkov, pri čemer je bil izvoz večji za 20, uvoz pa za 15 odstotkov. Oba sta dosegla najvišjo vrednost doslej.
Po podatkih nacionalnih računov je proizvodnja hrane, pijač in krmil k bruto domačemu proizvodu v letu 2008 prispevala 1,3, k zaposlenosti pa 1,7 odstotka. Oba deleža se z leti zmanjšujeta, kar kaže na zaostajanje panoge za razvojem drugih dejavnosti. Agregatni poslovni izid slovenske živilsko-predelovalne panoge je tudi v letu 2008 ostal pozitiven, pri čemer pa se je čisti dobiček zmanjšal, izguba pa povečala. Neto dobiček je tako padel od 83 milijonov evrov v letu 2007 na 12 milijonov evrov v letu 2008.
V kmetijski politiki je v letu 2008 prišlo do nekaj novosti, med katerimi kaže omeniti predvsem razširitev zajema površin, ki so upravičene do neposrednih plačil, na intenzivne sadovnjake, drevesnice, trsnice in matičnjake, površine z zelišči ter kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem. Višina večine neposrednih plačil je ostala enaka kot v letu prej, z izjemo plačil za stročnice in lupinasto sadje, ki so porasla na 80 odstotkov primerljive ravni v EU 15.
Posek v gozdovih je bil v letu 2008 za 5,7 odstotka večji kot v predhodnem letu. Dosegel je 3,427 milijona m3, kar je 70 odstotkov možnega poseka. Trajne zmogljivosti zasebnih gozdov še vedno niso dovolj izkoriščene predvsem zaradi neekonomičnosti pridobivanja tanjših sortimentov in razdrobljenosti zasebne gozdne posesti. Nadaljuje se tudi velik delež sanitarnega poseka (33%), ki je bil v letu 2008 predvsem posledica obsežnih vetrolomov, pa tudi snegolomov in prenamnoženih podlubnikov. Obseg izvedenih negovalnih del v gozdovih se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za 3 odstotke. Izvajanje teh del, ki zagotavljajo tudi trajnost gozdov, je zlasti zaskrbljujoče v zasebnih gozdovih, kjer je doseglo le 37 odstotkov načrtovanega. Tudi zaradi tega je poudarjena potreba po združevanju lastnikov zasebnih gozdov, kar bi omogočalo zmanjševanje stroškov gospodarjenja in povečanje njegove učinkovitosti. Za uresničevanje programa vzdrževanja gozdnih cest, ki so pomemben dejavnik za zagotavljanje ustreznih pogojev za gospodarjenje z gozdovi, je bilo v letu 2008 iz vseh razpoložljivih virov zbranih 5,7 milijona evrov, tretjino več kot v prejšnjem letu. Vzdrževalna dela so bila opravljena na 5.800 km gozdnih cest. V letu 2008 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, zagotovljeno 3,1 odstotka več javnih sredstev kot v predhodnem letu. Povečanje je bilo namenjeno predvsem obnovi gozdnih površin, ki so bile prizadete zaradi ujm.
Realizacija načrtovanega pri upravljanju s populacijami divjadi je bila podobna kot v predhodnem letu. To zagotavlja večjo usklajenost populacij divjadi z njihovim okoljem in stabilno spolno in starostno strukturo njihovih populacij. Stanje male poljske divjadi se še naprej izboljšuje, kar je skoraj zanesljiv znak za to, da se je po dolgem obdobju regresije zanjo začela progresija. K temu gotovo prispevata svoj delež bolj ozaveščena uporaba zaščitnih sredstev na kmetijskih površinah in doslednejše izvajanje načrtovanih ukrepov glede upravljanja teh populacij. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 25 Feb 2010 18:36 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
| Hmmmmmmmmmm, mediji so poročali, da je vlada zahtevala dopolnitev odgovora na interpelacijo! |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Objavljeno: 26 Feb 2010 05:54 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
