 | Minister Pogačnik obiskal Inštitut za hmeljarstvo in ... |  |
 Objavljeno: 06 Apr 2009 16:11 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Minister Pogačnik obiskal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ter občino Slovenske Konjice
Žalec, Slovenske Konjice, 3. 4. 2009 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je obiskal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter občino Slovenske Konjice.
Sogovorniki so se pogovarjali o dolgoročni strategiji hmeljarstva, ki bo del skupne strategije prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva. Cilj je dosegati tri odstotke svetovnega deleža pridelave hmelja in stabilizirati proizvodnjo v smeri količinske in kakovostne trajne ponudbe za trg. Poleg tega pa tudi razviti nove sorte, ki bodo prilagojene na nove podnebne spremembe.
V okviru skupne kmetijske politike se proizvodno vezana neposredna plačila za hmelj ukinjajo in bodo proizvajalcem ostala kot t.i. zgodovinski dodatki, kar pomeni v višini plačil glede na preteklo proizvodnjo. Predstavniki inštituta so dodali, da bi bilo potrebno v prihodnje najti vzpodbudne finančne podpore in povečati intenzivnost žlahtnenja, selekcije in introdukcije hmelja, s čimer bi pridobili boljše sortimente, prilagojene na podnebne spremembe in za nove tržne potrebe. Pridelovalci hmelja se srečujejo s problemom kmetovanja na najožjem pasu vodovarstvenih območij, problemi namakanja in vzpostavitvijo suhih zadrževalnikov za preprečevanje poplav na nekaterih obdelovalnih površinah. Glede prvega ministrstvo sodeluje z ministrstvom za okolje in prostor pri pripravi podzakonskega akta za izvedbo nadomestil izpada dohodka na teh območjih, načrta preusmeritev in prestrukturiranja teh kmetijskih gospodarstev, nekaterih investicijskih podpor v okviru programa razvoja podeželja ipd. Ministrstvo pa aktivno sodeluje tudi pri pripravi državnega lokacijskega načrta, v katerem bo sledilo rešitvam za ustrezno namakanje in izvedbo zadrževalnikov ob hkratnem varovanju zemljiškega potenciala na teh območjih.
V Sloveniji je trenutno 141 pridelovalcev hmelja, ki pridelujejo hmelj na nekaj več kot 1600 hektarih njivskih površin, kar prispeva 1 odstotek k skupni kmetijski proizvodnji v Sloveniji. V lanskem letu se je v Sloveniji pridelalo 2.131 ton hmelja, kar predstavlja nekaj manj kot tri odstotke svetovne pridelave hmelja. Slovenski hmeljarji se lahko pohvalijo s svetovno znano vrsto hmelja »Savinjski golding« ter prvo brezvirusno in sedaj tudi brezvirulentno sotro hmelja na svetu, kar omogoča višje in bolj kakovostne donose pridelka hmelja.
V sodelovanju z občinami Savinjske doline in ostalih partnerjev inštitut sodeluje pri projektu vzpostavitve Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, za katerega je občina Žalec pridobila 1,6 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Strokovne naloge v hmeljarstvu se izvajajo v okviru dvoletnega programa javne službe, koncesija za izvajanje strokovnih nalog se podeljuje za 10 let. Ministrstvo zagotavlja letno dobrih 270 tisoč EUR za preizkušanje sort hmelja, ocena letnika hmelja, žlahtnenje in tehnologijo pridelave in varstvo hmelja. Ministrstvo se je z inštitutom dogovorilo tudi za postopno obnovo zgradbe sedeža inštituta in bo za investicijsko vzdrževanje do leta 2012 zagotovilo skupno 180 tisoč EUR.
Popoldne se je minister Pogačnik srečal tudi z županom občine Slovnske Konjice, Miranom Gorinškom, s katerim se je pogovarjal o možnostih črpanja EU sredstev za razvojne projekte podeželja, pojavu vraničnega prisada v lanskem letu in pripravi občinskega prostorskega načrta.
Žuapan Gorinšek je ministru predstavil predlog razširitve obrtne cone Tepanje in predlog izvedbe stanovanjskega naselja Tepanjski vrh. Pri tem je izrazil željo prekategorizacije kmetijskih zemljišč v zazidljiva zemljišča. Ker gre v tem primeru za najboljša kmetijska zemljišča, je minister Pogačnik sogovornike opozoril, da ministrstvo pri dajanju smernic za prostorske načrte občin varuje najboljša kmetijstva zemljišča. Slovenija ima namreč najmanj kmetijskih površin na prebivalca v EU. Minister je izpostavil možnost prekategorizacije le v primeru nadomeščanja teh zemljišč z degradiranimi zemljišči, ki bi jih občina vzpostavila v kmetijska zemljišča v uporabi.
Poleg predstavitve možnosti črpanja EU sredstev v okviru programa razvoja podeželja je minister predstavil tudi ukrepanje ministrstva v primeru pojava antraksa pri dveh rejcih. Stroške diagnostičnih preiskav in cepljenja živali so bili kriti iz državnega proračuna. Prav tako pa bosta oba nosilca kmetijskih gospodarstev po novem lahko prejela tudi do 7.500 EUR državne pomoči za kritje stroškov sanacije žarišča bolezni. To je največja višina pomoči, ki jo lahko država v skladu z EU pravili nameni za ta namen. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 08 Apr 2009 16:54 |
|
|
| Duje |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 13.11. 2008, 17:18 | | Prispevkov | 115 |
|
|
|
|
|
|
|
| Upam, da bo kakšna korist od teh sestankov tudi za nas navadne ljudi. Čas bi že bil, da spet postanemo svetovna velesila, vsaj v kvaliteti hmelja!!!!! |
|
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
