 | POMEN IZPLAČIL SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EU |  |
 Objavljeno: 26 Apr 2009 06:57 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
POMEN IZPLAČIL SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EU
CILJI KMETIJSKE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Za uresničevanje gospodarske, prostorske, ekološke in socialne vloge kmetijstva ter njegovega
trajnostnega razvoja so cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji:
stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske
varnosti in čim višje stopnje samooskrbe;
ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine;
trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč;
varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in
izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane;
trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva;
zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom;
uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave, ter genskih in drugih virov.
Zadane cilje država uresničuje z različnimi politikami in ukrepi. Med njimi so tudi ukrepi Skupne
kmetijske politike EU, ki preko plačil 1. in 2. stebra zagotavlja javna sredstva.
Z razvojem in poglobitvijo SKP v skladu z zahtevami prebivalcev EU so več pomena pridobili dejavniki:
skrb za blaginjo podeželske družbe,
izboljšanje kakovosti evropske hrane,
jamstvo za varnost hrane,
ohranitev okolja za naslednje generacije,
zagotavljanje boljšega zdravja in dobrega počutja živali.
Skupno kmetijsko politiko EU sestavljata dva stebra:
I. steber SKP: neposredna plačila
II. steber SKP: razvoj podeželja
Značilnosti 1. stebra skupne kmetijske politike
Neposredna plačila
EU je s sprejetjem reforme skupne kmetijske politike EU (SKP) leta 2003 vstopila v novo obdobje
skupne kmetijske politike (SKP), ki naj bi trajalo najmanj do leta 2013. Spremenili so se cilji SKP in tudi
oblika izplačevanja podpor. EU je uvedla proizvodno nevezana plačila v obliki enotnega plačila na ha
kmetijskih zemljišč, enako za vse proizvajalce na določenem območju. Le manjši del teh plačil je lahko
ostal proizvodno vezanih za reševanje težav posameznih sektorjev.
Kmetje morajo po novem za pridobitev neposrednih plačil izpolnjevati pogoje s področij varstva okolja,
varnosti hrane ter zaščite živali (t.i. navzkrižna skladnost1).
Ta plačila sicer res prispevajo k izboljšanju dohododka posameznega kmetijskega gospodarstva,
vendar s spremembo ciljev kmetijske politike na ta način postajajo dohodkovno nevezana plačila, saj
vrsto in obseg pridelave prepuščajo odločitvi posameznega kmeta in ne pogojujejo plačil z vrsto pridelka
ali reje. Plačilo na hektar njivske površine je enako ne glede na to ali na tej površini raste pšenica ali
krompir ali vrtnine, ki pa so z dohodkovnega stališča v povsem različnem položaju. Vsem pa je skupna
obveznost za varovanje okolja, virov, varnosti in kakovosti hrane, dobrega počutja živali in druge javne
storitve.
V osnovi so to plačila za storitve, ki jih kmetje s svojo dejavnostjo poleg gospodarskega namena
pridelave hrane opravljajo za širšo javnost (obdelanost naravne krajine, varovanje okolja ipd.). Plačilo
teh storitev namreč ni vključeno v ceno hrane in jih zato potrošniki oz. davkoplačevalci plačujemo preko
podpor SKP.
V javnosti se dostikrat pojavlja povsem napačno prepričanje, da bi ob rasti odkupnih cen kmetijskih
proizvodov morali zmanjšati obseg sredstev za neposredna plačila kmetom, kar bi v primeru, da bi šlo
za dohodkovna plačila terjalo resen razmislek. Seveda pa sta v tem primeru rastlinska pridelava in
živinoreja v povsem različnem položaju.
Značilnosti 2. stebra kmetijske politike
Plačila 2. stebra kmetijske politike pa imajo predvsem vlogo spodbujanja večje konkurenčnosti
sektorja in ohranjanju delovnih mest na podeželju preko spodbujanja investicijskih aktivnosti na eno
strani in plačilu dodatnih stroškov zaradi posebnih omejitev pri opravljanju kmetijske dejavnosti.
Investicijske podpore nikakor ne moremo opredeliti kot dohodkovne podpore, saj neposredno ne
vplivajo na dohodek in so namenjeni pokrivanju investicijskih stroškov.
Podobno je s plačili 2. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013. S spodbujanjem
nekonvencionalnih tehnologij in krepitvijo okoljske funkcije kmetijstva pomembno nadgrajujejo skrb za
okolje, ki jo poudarja reforma na prvem stebru SKP in jo prinaša uvedba kriterija navzkrižne skladnosti
in posebej izpostavlja tudi posebno plačilo za posebne tipe reje. Kriteriji za izvedbo ukrepov druge osi
(plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in izvajanje okolju prijaznih kmetijskih praks) pa
so v izvedbenem smislu tudi jasno razmejeni od ukrepov prvega stebra SKP. Zahteve za izravnalna
1
Podlaga za uvedbo navzkrižne skladnosti je Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme
neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št.
2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št.
1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270, z dne 21. 10. 2003, str.1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 1782/2003/ES). Uvedba navzkrižne skladnosti je potekala postopno v triletnem obdobju.
plačila po drugi osi namreč vključujejo in nadgrajujejo zahteve navzkrižne skladnosti, ukrepi so
razmejeni tudi v vsebinskem (drugačni cilji) in v teritorialnem smislu (primer OMD ukrepov, nekaterih
kmetijsko okoljskih ukrepov).
Znotraj razvoja podeželja poznamo poleg investicijskih ukrepov tudi 2 skupini ukrepov za ohranjanje
kmetovanja na težjih območjih in kmetijsko okoljske ukrepe.
Kmetijsko okoljski ukrepi
Kmetijsko okoljski ukrepi so namenjeni izključno izvajanju ”nadstandardnega” kmetovanja. Kmetje
dobijo ta plačila za izvajanje ukrepov, s katerimi poleg osnovnih zahtev navzkrižne skladnosti še
dodatno izboljšujejo stanje v naravi (ekološko kmetovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti,
avtohtonih pasem živali ipd.).
Izravnalna OMD plačila
Plačila, ki bi jih lahko označili kot »dohodkovna«, so izplačila za območja z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost (OMD).
Namenjena so kritju dodatnih stroškov, ki nastajajo na teh območjih zaradi posebnih, težjih naravnih
danosti, kar neugodno vpliva na kmetovanje in izrazito podraži pridelavo. S tem želi EU ohraniti
kmetovanje na območjih, kjer to zaradi previsokih stroškov pridelave sicer ne bi bilo mogoče.
Ta plačila sicer vplivajo na prihodek kmetije, so pa dohodkovno povsem nevtralna, kot tudi sledi iz
navedbe npr. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 v členu 37: »Plačila so namenjena povračilu kmetovih
dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica kmetijske pridelave na zadevnem območju z
omejenimi možnostmi.« |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
