 | Vlada sprejela uredbi o identifikaciji kopitarjev in .... |  |
 Objavljeno: 03 Maj 2009 09:20 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Vlada sprejela uredbi o identifikaciji kopitarjev in pristojbinah za gozdne ceste ter odgovor na poslansko vprašanje glede vračila EU sredstev
Ljubljana, 30. 4. 2009 – Vlada RS je na današnji redni seji sprejela uredbo v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev in spremembo Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Prav tako je vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Bogdana Baroviča v zvezi z vračilom sredstev EU. Uredba o identifikaciji kopitarjev določa označevanje vseh kopitarjev, rojenih od leta 2009 dalje, z mikročipom ter učinkovitejše delovanje upravnih in inšpekcijskih organov. Sprememba uredbe o pristojbinah za gozdne ceste pa se nanaša na novo porazdelitev sredstev pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest med občinami.
METODE ZA IDENTIFIKACIJO KOPITARJEV
Evropska komisija se je lansko leto s soglasjem držav članic EU odločila, da se zaradi boljše preglednosti področja s 1. julijem 2009 nadzor nad registracijo kopitarjev na novo uredi.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v okviru svoje pristojnosti z odločbo prenese pooblastilo za vodenje centralnega registra kopitarjev, nakup, distribucijo in vodenje evidence izdanih mikročipov na drugo priznano organizacijo v konjereji, Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
V danes sprejetem predpisu so določeni pristojni organi za izvajanje te uredbe - Veterinarska uprava RS (VURS) in MKGP, nadzorni organi - VURS in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter prekrški in sankcije za pravne, odgovorne in fizične osebe.
VURS ima pristojnosti v delu, ki se nanaša na identifikacijo in registracijo v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, vstopom v prehransko verigo, nadzorom nad izvajanjem premikov ter prevozom kopitarjev in nadzor nad podatki o prejemanju zdravil. Ministrstvo pa izvaja izdajanje identifikacijskih dokumentov za kopitarje ter vzdrževanje in vodenje zbirke podatkov. Za kršenje določb te uredbe so predvidene kazni od 120 do 6.000 EUR.
PRISTOJBINE ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST
Nova porazdelitev pristojbin med občinami je nastala predvsem zaradi spremembe dolžin gozdnih cest po posameznih občinah. Zadnja sprememba uredbe in z njo tudi prilagoditev razdelilnika za razporejanje zbranih sredstev pristojbin na občine je bila zadnjič izvedena leta 2007. Zaradi novogradenj, posodobitve evidence gozdnih cest in tudi vračanja gozdov v postopkih denacionalizacije so se spremenile dolžine gozdnih cest po sektorjih lastništva gozdov. Tako stari razdelilnik ni več ustrezal dejanskemu stanju.
V skladu z Zakonom o gozdovih so gozdne ceste sestavni del gozda in javnega značaja. Zakon določa, da vsi lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbina se lastnikom zasebnih gozdov obračunava po stopnji 9,4 odstotkov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa po stopnji 12,8 odstotkov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč v lasti Slovenije, s katerimi ta sklad gospodari.
Pristojbine lastnikov gozdov, ki predstavljajo 60 odstotkov zbranih sredstev namenjenih vzdrževanju gozdnih cest, se zbirajo na enotnem računu in se nato v skladu z določbami Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest razdelijo po občinah. Občine v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije poskrbijo za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del. Zaradi javnega pomena gozdnih cest 40 odstotkov sredstev za vzdrževanje prispeva tudi država. V letu 2008 je bilo za izvedbo programa vzdrževanja gozdnih cest porabljenih približno 2 mio EUR iz zbranih sredstev pristojbin ter dobrih 1,3 mio EUR proračunskih sredstev. V letu 2009 se za vzdrževanje gozdnih cest predvideva 2 mio EUR iz sredstev pristojbin in približno 1,2 mio EUR iz sredstev slovenskega proračuna.
ODGOVOR NA POSLANSKO VPRAŠANJE BOGDANA BAROVIČA V ZVEZI Z VRAČILOM SREDSTEV EU
Slovenija je bila letos marca seznanjena z odločitvijo Evropske komisije glede rezultata revizije neposrednih plačil na površino za leti 2004 in 2005, ki je bila v Sloveniji opravljena marca 2005. Komisija je sporočila, da izvajanje kontrol nad dodeljevanjem neposrednih plačil na površino ni bilo v skladu s predpisi EU. Bistven razlog za ta zaključek je bil uporaba neustrezne merilne tehnike za kontrolo velikosti površin. Kontrolorji so ob pregledih na terenu za meritve površin uporabljali merilno kolo namesto priporočenih GPS aparatov. Slovenija bo morala v okviru 5 odstotne finančne korekcije vrniti nekaj manj kot 1,5 mio EUR za navedeni leti. Korekcija ne bo vplivala na višino dodeljenih neposrednih plačil kmetom.
Slovenija se z odločitvijo Komisije ni strinjala in je sprožila postopek pred Spravnim organom, ki je ključne argumente Slovenije sprejel ter Komisiji svetoval ponovni premislek o višini finančne korekcije. Komisija argumentov Spravnega organa ni upoštevala. Podobno stališče je Komisija zavzela tudi do drugih novih držav članic v primerih izvedenih revizij na različnih shemah podpor Skupne kmetijske politike.
Glavni argument Slovenije v postopku Spravnega organa je bil, da je Komisija dejansko stanje ugotovila na nereprezentativnem vzorcu, saj je bila revizija opravljena le na sedmih parcelah v isti regiji od 1,5 mio vseh parcel v Sloveniji, ki jih je v letu 2004 meril en sam kontrolor od 123. Revizija pa je bila opravljena na področju Vipavske doline, kjer ne gre za tipične poljedelske površine. Zaradi navedenega je bilo stališče Slovenije, da zaradi nereprezentativnosti niso možne posplošitve revizorskih ugotovitev na področje celotne Slovenije. Prav tako je zavzela stališče, da je 5 odstotna finančna korekcija previsoka in ni sorazmerna z ugotovljenimi pomanjkljivostmi.
Slovenija med samo revizijo tudi ni bila opozorjena na te napake, kar določa tudi mednarodni revizijski standard in bi ji omogočilo čim prejšnjo odpravo pomanjkljivosti. Takoj po seznanitvi s pripombami revizorjev, sta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse ugotovljene napake odpravila in uvedla ustreznejši način izvajanje kontrole površin z GPS aparati, kontrolor, ki je te meritve izvedel pa je bil umaknjen z izvajanja kontrol.
Vprašanje vložitve tožbe pred sodiščem Evropskih Skupnosti ostaja odprto. Trenutno se še preučujejo argumenti za in proti takšni tožbi. V teh prizadevanjih je ministrstvo v tesnem kontaktu z odgovornimi slovenskimi institucijami. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Re: Vlada sprejela uredbi o identifikaciji kopitarjev in ... | |
| Objavljeno: 05 Maj 2009 19:12 |
|
|
| Duje |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 13.11. 2008, 17:18 | | Prispevkov | 115 |
|
|
|
|
|
|
|
| Sine je napisal/a: |
Vlada sprejela uredbi o identifikaciji kopitarjev in pristojbinah za gozdne ceste ter odgovor na poslansko vprašanje glede vračila EU sredstev
Ljubljana, 30. 4. 2009 – Vlada RS je na današnji redni seji sprejela uredbo v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev in spremembo Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Prav tako je vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Bogdana Baroviča v zvezi z vračilom sredstev EU. Uredba o identifikaciji kopitarjev določa označevanje vseh kopitarjev, rojenih od leta 2009 dalje, z mikročipom ter učinkovitejše delovanje upravnih in inšpekcijskih organov. Sprememba uredbe o pristojbinah za gozdne ceste pa se nanaša na novo porazdelitev sredstev pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest med občinami.
METODE ZA IDENTIFIKACIJO KOPITARJEV
Evropska komisija se je lansko leto s soglasjem držav članic EU odločila, da se zaradi boljše preglednosti področja s 1. julijem 2009 nadzor nad registracijo kopitarjev na novo uredi.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v okviru svoje pristojnosti z odločbo prenese pooblastilo za vodenje centralnega registra kopitarjev, nakup, distribucijo in vodenje evidence izdanih mikročipov na drugo priznano organizacijo v konjereji, Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
V danes sprejetem predpisu so določeni pristojni organi za izvajanje te uredbe - Veterinarska uprava RS (VURS) in MKGP, nadzorni organi - VURS in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter prekrški in sankcije za pravne, odgovorne in fizične osebe.
VURS ima pristojnosti v delu, ki se nanaša na identifikacijo in registracijo v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, vstopom v prehransko verigo, nadzorom nad izvajanjem premikov ter prevozom kopitarjev in nadzor nad podatki o prejemanju zdravil. Ministrstvo pa izvaja izdajanje identifikacijskih dokumentov za kopitarje ter vzdrževanje in vodenje zbirke podatkov. Za kršenje določb te uredbe so predvidene kazni od 120 do 6.000 EUR.
PRISTOJBINE ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST
Nova porazdelitev pristojbin med občinami je nastala predvsem zaradi spremembe dolžin gozdnih cest po posameznih občinah. Zadnja sprememba uredbe in z njo tudi prilagoditev razdelilnika za razporejanje zbranih sredstev pristojbin na občine je bila zadnjič izvedena leta 2007. Zaradi novogradenj, posodobitve evidence gozdnih cest in tudi vračanja gozdov v postopkih denacionalizacije so se spremenile dolžine gozdnih cest po sektorjih lastništva gozdov. Tako stari razdelilnik ni več ustrezal dejanskemu stanju.
V skladu z Zakonom o gozdovih so gozdne ceste sestavni del gozda in javnega značaja. Zakon določa, da vsi lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbina se lastnikom zasebnih gozdov obračunava po stopnji 9,4 odstotkov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa po stopnji 12,8 odstotkov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč v lasti Slovenije, s katerimi ta sklad gospodari.
Pristojbine lastnikov gozdov, ki predstavljajo 60 odstotkov zbranih sredstev namenjenih vzdrževanju gozdnih cest, se zbirajo na enotnem računu in se nato v skladu z določbami Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest razdelijo po občinah. Občine v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije poskrbijo za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del. Zaradi javnega pomena gozdnih cest 40 odstotkov sredstev za vzdrževanje prispeva tudi država. V letu 2008 je bilo za izvedbo programa vzdrževanja gozdnih cest porabljenih približno 2 mio EUR iz zbranih sredstev pristojbin ter dobrih 1,3 mio EUR proračunskih sredstev. V letu 2009 se za vzdrževanje gozdnih cest predvideva 2 mio EUR iz sredstev pristojbin in približno 1,2 mio EUR iz sredstev slovenskega proračuna.
ODGOVOR NA POSLANSKO VPRAŠANJE BOGDANA BAROVIČA V ZVEZI Z VRAČILOM SREDSTEV EU
Slovenija je bila letos marca seznanjena z odločitvijo Evropske komisije glede rezultata revizije neposrednih plačil na površino za leti 2004 in 2005, ki je bila v Sloveniji opravljena marca 2005. Komisija je sporočila, da izvajanje kontrol nad dodeljevanjem neposrednih plačil na površino ni bilo v skladu s predpisi EU. Bistven razlog za ta zaključek je bil uporaba neustrezne merilne tehnike za kontrolo velikosti površin. Kontrolorji so ob pregledih na terenu za meritve površin uporabljali merilno kolo namesto priporočenih GPS aparatov. Slovenija bo morala v okviru 5 odstotne finančne korekcije vrniti nekaj manj kot 1,5 mio EUR za navedeni leti. Korekcija ne bo vplivala na višino dodeljenih neposrednih plačil kmetom.
Slovenija se z odločitvijo Komisije ni strinjala in je sprožila postopek pred Spravnim organom, ki je ključne argumente Slovenije sprejel ter Komisiji svetoval ponovni premislek o višini finančne korekcije. Komisija argumentov Spravnega organa ni upoštevala. Podobno stališče je Komisija zavzela tudi do drugih novih držav članic v primerih izvedenih revizij na različnih shemah podpor Skupne kmetijske politike.
Glavni argument Slovenije v postopku Spravnega organa je bil, da je Komisija dejansko stanje ugotovila na nereprezentativnem vzorcu, saj je bila revizija opravljena le na sedmih parcelah v isti regiji od 1,5 mio vseh parcel v Sloveniji, ki jih je v letu 2004 meril en sam kontrolor od 123. Revizija pa je bila opravljena na področju Vipavske doline, kjer ne gre za tipične poljedelske površine. Zaradi navedenega je bilo stališče Slovenije, da zaradi nereprezentativnosti niso možne posplošitve revizorskih ugotovitev na področje celotne Slovenije. Prav tako je zavzela stališče, da je 5 odstotna finančna korekcija previsoka in ni sorazmerna z ugotovljenimi pomanjkljivostmi.
Slovenija med samo revizijo tudi ni bila opozorjena na te napake, kar določa tudi mednarodni revizijski standard in bi ji omogočilo čim prejšnjo odpravo pomanjkljivosti. Takoj po seznanitvi s pripombami revizorjev, sta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse ugotovljene napake odpravila in uvedla ustreznejši način izvajanje kontrole površin z GPS aparati, kontrolor, ki je te meritve izvedel pa je bil umaknjen z izvajanja kontrol.
Vprašanje vložitve tožbe pred sodiščem Evropskih Skupnosti ostaja odprto. Trenutno se še preučujejo argumenti za in proti takšni tožbi. V teh prizadevanjih je ministrstvo v tesnem kontaktu z odgovornimi slovenskimi institucijami. |
1. Upam, da nam bo uspelo identificirati kopitarje!
2.Ali plačuje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest tudi "cerkev"? Kolikor vem, so tudi oni lastniki gozdov! Nebi se začudil, da so oni oproščeni plačevanja!? |
|
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
