 | Kmetijski ministri EU o prihodnosti neposrednih.... |  |
 Objavljeno: 04 Jun 2009 06:34 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
02.06.2009
Kmetijski ministri EU o prihodnosti neposrednih plačil v kmetijstvu
Brno, 2. 6. 2009 - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se od nedelje na Češkem udeležuje neformalnega srečanja ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo. Češko predsedstvo je za tokratno neformalno zasedanje izbralo razpravo o prihodnosti neposrednih plačil v kmetijstvu. Minister Pogačnik se je zavzel za njihovo nadaljnjo ohranitev. Ob tem je izpostavil pomembnost učinkovitih tržno-cenovnih ukrepov ter izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še posebej, če bo po letu 2013 prišlo do spremembe višine in oblike neposrednih plačil v kmetijstvu.
Minister Pogačnik je v razpravi poudaril, da neposredna plačila v Sloveniji »odločilno prispevajo k zagotavljanju stabilnosti v kmetijskem sektorju. Slednje je postalo še posebej očitno v razmerah sedanje gospodarske krize, saj so razmere v kmetijstvu, predvsem zaradi ukrepov skupne kmetijske politike (SKP) manj zaskrbljujoče kot v drugih gospodarskih panogah.« Ob tem je dodal: »Kakršnekoli takojšnje spremembe in znižanja neposrednih plačil bi zato lahko vodila v destabilizacijo razmer in slabšanje prihodnjega razvoja kmetijskega sektorja.«
Zavzel se je za ohranitev neposrednih plačil kot sistemske, dohodkovne, a ciljne podpore kmetijstvu. Ta vrsta plačil naj bi bila utemeljena kot oblika nadomestila za izpolnjevanje višjih minimalnih zahtev s področja varovanja okolja in dobrobiti živali, predvsem z vidika standardov, ki se zahtevajo od pridelovalcev tretjih držav.
Minister Pogačnik je izpostavil nekatere probleme, ki so vezani na sedanjo obliko neposrednih plačil. Omenil je raznolikost izvedbenih modelov med posameznimi državami članicami, navezavo na zgodovinske pravice do neposrednih plačil, njihov vpliv na vrednost kmetijskih zemljišč in možne učinke zaradi ukinjanja proizvodno vezanih podpor.
Slovenija je zato predlagala postopno večje poenotenje shem neposrednih plačil ob hkratnem upoštevanju nacionalnih in regionalnih naravnih in strukturnih značilnosti v kmetijstvu. Minister je poudaril nujnost jasnejših kriterijev glede upravičenosti, s čimer bi zagotovili, da bodo neposredna plačila dejansko koristila tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Za Slovenijo pa je tudi pomembno, da plačila na površino ne zapostavljajo razvoj živinoreje, ki ima v pretežno hribovskih in na travinju temelječih kmetijstvih, kot je slovensko, pomemben okoljski, socialni in gospodarski značaj.
Glede dopolnjevanja neposrednih plačil z ostalimi ukrepi skupne kmetijske politike je Slovenija poudarila, da so tržno-cenovni ukrepi ob zmanjševanju dohodkovnega učinka neposrednih plačil in pričakovanem večjem nihanju cen kmetijskih pridelkov nepogrešljiv del SKP.
Z vidika specifičnih razmer za kmetovanje v Sloveniji so pomembni tudi sinergijski učinki med neposrednimi plačili in ukrepi razvoja podeželja. Slednji prispevajo k spodbujanju konkurenčnosti, izboljšanju kakovosti življenja na podeželju, kot tudi skozi k višji ravni varovanja okolja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne krajine ter dobrobiti živali.
Minister Pogačnik je ob tem izpostavil izravnalna plačila za področja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kamor se uvršča dobrih 74 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, plačila pa prejema okoli 80 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo tudi neposredna plačila. Slovenija se zavzema za ohranitev tega ukrepa, še posebej če bo prišlo do bistvenih sprememb višin in oblike neposrednih plačil. Skozi plačila za območja z omejenimi dejavniki bi v bodoče lahko še v večji meri upoštevali raznolikost pridelovalnih razmer in zagotovili ohranjanje kmetijske pridelave na teh območjih.
Glede različne ravni neposrednih plačil med različnimi regijami EU pa je minister Pogačnik poudaril, da bi obseg sredstev za neposredna plačila moral temeljiti na objektivnih kriterijih. Osnova za določitev sedanjih nacionalnih ovojnic trenutno temelji na liberalizaciji cenovnih podpor iz začetka devetdesetih let ali ob pristopnih pogajanjih, ko so imela kmetijstva različno proizvodno strukturo in intenzivnost. To ne more biti edini kriterij za določitev nacionalnih ovojnic leta 2020. »Obseg sredstev je potrebno v večji meri prilagoditi dejanskim razmeram v kmetijstvu in predvsem njenem prispevku k evropski in nacionalni dodani vrednosti, ob upoštevanju razlik v razvitosti,« je na zasedanju povedal minister.
Češko predsedstvo je pripravilo izhodišča za današnjo razpravo ministrov. V njih je izpostavilo učinkovitost in legitimnost neposrednih plačil, kot jih kmetje prejemajo danes. Ministri so razpravljali, ali naj plačila ob dohodkovni podpori prispevajo tudi k zagotavljanju javnih dobrin in na kakšen način ter v kakšni meri naj zagotavljajo kmetom potrebno svobodo za proizvajanje dobrin, ki jih zahteva trg. V izhodiščih je izpostavljena navezava na t.i. zgodovinska plačila in s tem povezana razlika v ravni neposrednih plačil med različnimi regijami EU. Ministri pa so razpravljali tudi o usklajenosti sheme neposrednih plačil s tržno-cenovnimi ukrepi in politiko razvoja podeželja.
* * *
Več o zasedanju ministrov EU (spletna stran predsedujoče Svetu EU Češke republike):
http://www.eu2009.cz/scripts/modules/diary/action.php?id=755 |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
