 | Minister Pogačnik podprl aktivnosti skupnosti južnokoroških |  |
 Objavljeno: 15 Jun 2009 06:16 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Minister Pogačnik podprl aktivnosti skupnosti južnokoroških kmetov v Avstriji
Železna Kapla, Tinje – Avstrija, 12. 6. 2009 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je srečal s predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij na avstrijskem Koroškem ter dr. Josefom Martinzom, deželnim svetnikom za kmetijstvo, EU, gozdarstvo, turizem in občine. Sogovorniki so izmenjali mnenja o aktualnem dogajanju na področju kmetijstva in razvoja podeželja v obeh državah in se dogovorili za konkretno čezmejno sodelovanje.
Predstavniki koroških Slovencev so izpostavili problematiko potrjevanja čezmejnih kmetijskih projektov s strani avstrijskih oblasti in izrazili prošnjo, da bi obe strani podprle projekte v okviru evropskega programa INTERREG III. Minister Pogačnik se je pri avstrijski strani zavzel za podporo tem projektom in bo o tem pisno seznanil tudi avstrijskega zveznega kmetijskega ministra. Gre za projekte na področjih mreženja in izmenjave informacij med državama s področja kmetijstva in razvoja podeželja, promocije in pospeševanja trženja kmetijskih proizvodov ter ohranjanja starih tradicionalnih travniških nasadov in vinogradov.
Minister Pogačnik je izpostavil tudi možnosti čezmejnega sodelovanja v okviru projektov Leader, kjer bi sodelovale t.i. lokalne akcijske skupine z obeh strani meje. Primerne vsebine sodelovanja so skupna turistična ponudba, skupna ponudba kmetijskih pridelkov in izdelkov in nekateri drugi manjši projekti, kot so mladinski tabori, kjer se mladi učijo obeh jezikov, skupne kulturne prireditve ipd.
Med slovenskimi kmetijami v severni Sloveniji in kmetijami avstrijske Koroške obstaja velika podobnost. Glede na to, da je Avstrija vstopila v EU pred Slovenijo, so izkušnje kmetij avstrijske Koroške dobrodošle za slovensko stran. Minister Pogačnik je zato izrazil zanimanje za izmenjavo znanja in izkušenj predvsem na področju upravljanja z gozdovi in izrabe lesa ter lesne biomase, poleg tega pa tudi za izkušnje pri odpravljanju zaraščenosti kmetijskih površin in njihovemu ponovnemu spreminjanju v obdelovalne površine.
Sogovorniki so ministru predstavili tudi položaj kmetijstva na avstrijskem Koroškem. Izpostavili so uspešno čezmejno sodelovanje z matično državo. Kmečka izobraževalna skupnost, ki deluje v okviru Skupnosti južnokoroških kmetov, sodeluje z Biotehniškim centrom Naklo pri projektu opravljanja strokovne prakse njihovih študentov na kmetijah na avstrijskem Koroškem in izvajanju strokovnih izobraževanj. Letos bodo gostili tudi 40 študentk in študentov Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Avstrijsko Koroške kmetije so sodelovale na razstavi »Dobrote slovenskih kmetij«, kjer so prejele več priznanj ter na Koroškem kulturnem tednu v Ljubljani z razstavo umetniških del kmetic. Za tovrstne aktivnosti avstrijsko koroških slovenskih organizacij in njihovo povezovanje s Slovenijo bo ministrstvo letos namenilo predvidoma 69.000 EUR.
Slovenski kmetje na avstrijskem Koroškem so združeni v Skupnost južno koroških kmetov (SJK), znotraj katere so ustanovili Kmečko izobraževalno skupnost (KIS), ki je namenjena za izvajanje izobraževalnih programov za slovenske kmete. SJK in KIS kot edina kmečka izobraževalna skupnost predstavljata temelj slovenstva v strokovnem in političnem smislu med slovenskimi zamejskimi kmeti. Njihov glavni namen je ohranjanje in razvijanje slovenskih kmetij na avstrijskem Koroškem ter prenos znanja in izkušenj v povezavi s kmeti na slovenski strani v Slovenijo.
Skupnost južno koroških kmetov združuje pod svojim okrilje okrog 600 kmetij katerih povprečna velikost je okrog 18 ha površin. Glavna dejavnost kmetij sta gozdarstvo in živinoreja. Nad 50 ha gozda ima 5 % kmetij, povprečna kmetija na južnem Koroškem pa ima manj kot 15 ha gozda. S proizvodnjo mleka se ukvarja samo 50 kmetij, ostali imajo krave dojilje in vzrejo bikov. S prašičerejo se ukvarja 222 kmetij od tega 20 % kmetij z intenzivno vzrejo prašičev, 36 % kmetij pa se ukvarja s perutninarstvom. Na 68 kmetijah se ukvarjajo tudi z ovčjerejo. Pomemben vir dohodkov predstavlja prodaja na domu, s katero se ukvarja 24 % kmetij, z bio proizvodnjo pa 10% kmetij.
Slovenske zamejske kmetijske organizacije so bile 11. junija lani sprejete kot enakovredni člani v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, kar je za zanje izredno pomembno. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
