 | Svetovni dan hrane: lačnim pomaga tudi Slovenija |  |
 Objavljeno: 18 Okt 2009 14:55 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
16. oktober – Svetovni dan hrane: lačnim pomaga tudi Slovenija
Ljubljana, 16. 10. 2009 – 16. oktober so države Združenih narodov (ZN) razglasile za Svetovni dan hrane prvič leta 1979. V ta namen so po celem svetu organizirane aktivnosti, namenjene ozaveščanju ljudi in zbiranju sredstev za boj proti lakoti, podhranjenosti in revščini, ki v različni intenzivnosti pesti celoten svet. Letošnji svetovni dan hrane poteka pod geslom »Doseganje prehranske varnosti v času krize«. Lakota pa ne pesti samo ravnih v tretjih državah, pač pa tudi socialno ogrožene v Sloveniji. Zato je država s pomočjo humanitarnih organizacij letos že četrtič zapored razdeljevala pomoč v hrani, ki se izvaja v okviru ukrepa skupne kmetijske politike EU. Slovenija se je prijavila tudi za pomoč v prihodnjem letu v višini slabih 2,5 milijona evrov.
Letos je bilo za tovrstno hrano namenjenih 2,3 milijona evrov, prva dobava hrane v centralna skladišča Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas pa je bila izvedena spomladi. Druga, jesenska dostava hrane je po večini tudi že bila opravljena. Humanitarni organizaciji bosta sedaj razvozili hrano na razdelilna mesta, kjer bodo organizirali nadaljnjo razdelitev. Dobava se je začela 28. septembra z dobavo testenin in moke ter nato mleka, riža in sladkorja.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je ob letošnjem začetku razdeljevanja hrane dejal: »Slovenija je med tistimi državami članicami, ki se vsako leto pri Evropski komisiji prijavi za razdeljevanje pomoči v hrani. V času finančne in gospodarske krize ter visokih cen hrane je tovrstna pomoč še posebej dobrodošla in pomembna.« Ob tem je poudaril: »S tem ukrepom tudi kmetijska politika prispeva k boju proti revščini in socialni izključenosti ter k družbeno odgovornem ravnanju pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb socialno najbolj ogroženih v Sloveniji.«
V letu 2006 je pomoč prejelo 180.000 oseb, leta 2007 158.000 in lani 177.392. Ocenjuje se, da bo povpraševanje po pomoči v hrani v letošnjem letu zaradi nastale krize še večje.
Za prihodnje leto je Slovenija zaprosila za žita iz interventnih zalog v vrednosti 897 tisoč evrov, na osnovi česar se bo v centralna skladišča dostavilo moko in testenine. Poleg tega je Slovenija zaprosila EU tudi za odobritev pomoči za riž v vrednosti 398 tisoč evrov, mleko in mleko v prahu v vrednosti dobrih 967 tisoč evrov ter sladkor v vrednosti 94 tisoč evrov.
Evropski ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v Skupnosti spada med ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) in se v EU izvaja že od leta 1987, ko se je Skupnost prvič odločila, da presežne zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih Skupnosti nameni za humanitarne namene.
Svetovna gospodarska in finančna kriza je prizadela tudi majhne kmetije v tretjih državah, zaradi česar se je stanje na tamkajšnjem podeželju poslabšalo. Ocene kažejo, da se je v letu 2009 število lačnih ljudi povečalo za 105 milijonov. Po podatkih ZN v svetu zaradi pomanjkanja hrane trpi dobra milijarda ljudi. To je več kot je prebivalcev Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske unije skupaj. Od teh jih kar 907 milijonov živi v državah v razvoju, več kot 60 odstotkov vseh lačnih pa predstavljajo ženske. Vsak četrti otrok v državah v razvoju je podhranjen, vsakih 6 sekund pa umre en otrok zaradi lakote oziroma z njo povezane bolezni.
Slovenija pomaga pri odpravljanju lakote kot donatorka pomoči preko Svetovnega programa za hrano pri ZN. Letos je Slovenija za odpravo lakote nakazala dobrih 71 tisoč evrov. Svetovni program za hrano pri ZN skrbi za zbiranje, prevoz in razdeljevanja hrane v krizna območja. K reševanju problema lakote pristopa strateško, ciljno in je ključni nosilec pomoči tako v humanitarnih nesrečah kot na razvojnem področju, s katerim rešuje trenutne potrebe in dolgoročno odpravlja varnost preskrbe s hrano. ZN vsako leto nahranijo 20 milijonov otrok preko šolskih programov v približno 70 državah sveta.
Slovenija je na področju samopreskrbe s hrano v 2008 dosegla na področjih govejega mesa (101 odstotek) in jajc (96 odstotkov) ter jo presegala pri mleku (115 odstotkov) in perutninskem mesu (113 odstotkov). Manjšo pridelave od porabe pa imamo na področjih žit (63 odstotkov), koruze (72 odstotkov), pšenice (55 odstotkov) in zelenjave (46 odstotkov). |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
