| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Kmetijsko ministrstvo bo podprlo obravnavo škodnih primerov zaradi krokarja
Ljubljana, 15. 10. 2009 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo pred kratkim seznanjeno s problematiko škod od krokarja vendar ni pristojno za reševanje teh primerov. Odškodnine, ki jih povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste, sodijo v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije RS za okolje. Minister dr. Milan Pogačnik bo na bližnjem sestanku z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem ponovno izpostavil problematiko škod, ki jih povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste, med njimi zlasti volkovi in krokarji. Izpostavil bo, da je potrebno zagotoviti potreben obseg finančnih sredstev za plačilo odškodnin za škode povzročene od zavarovanih prosto živečih živalskih vrst ter predlagal, da se dosledno upošteva strokovna mnenja in cenitve škod, ki jih pripravi Zavod za gozdove Slovenije.
Kmetijsko ministrstvo je po Zakonu o divjadi in lovstvu pristojno za povračilo odškodnine za škodo po divjadi, ki nastane na nelovnih površinah. Za škodo, ki je nastala od divjadi na lovnih površinah pa je odgovoren upravljavec oziroma lovska družina, ki upravlja z loviščem.
Večinoma gre za škode na premoženju oziroma škode, ki jih je povzročila divjad na domačih živalih, na primer lisica na perutnini, šoja na sadju v sadovnjakih, kuna belica na podstrešjih stavbnih objektov, siva vrana na oknih stavbnih objektov.
V letu 2008 je kmetijsko ministrstvo za odškodnine, ki so v njegovi pristojnosti, prejelo 94 zahtevkov v skupnem znesku dobrih 126 tisoč EUR. Izplačanih je bilo za dobrih 118 tisoč EUR odškodnin, ostali zahtevki so bili zavrnjeni. V letu 2009 pa je bilo prejetih 104 zahtevkov v skupni višini dobrih 91 tisoč EUR, od tega je bilo izplačanih že dobrih 51 tisoč EUR.
* * *
DODATNE INFORMACIJE
Vrste divjadi
Vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki so divjad, določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob: navadni jelen, damjak, srna, gams, alpski kozorog, muflon, divji prašič, poljski zajec, alpski svizec, navadni polh, nutrija, pižmovka, lisica, rakunasti pes, kuna zlatica, kuna belica, jazbec, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka in siva vrana).
Nelovne površine
Nelovne površine so določene v Zakonu o divjadi in lovstvu: površine naselij in zaselkov; javni in zasebni parki ter pokopališča; vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi; z ograjo obdani industrijski in drugi objekti; površine vseh vrst obor, razen lovnih; otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča, kopališča in podobni objekti; površine, na katere dostop ni dovoljen; površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine.
Postopek izplačila
Če divjad povzroči škodo na nelovnih površinah mora oškodovanec v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu v roku treh dni od ugotovitve nastanka škode pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer je nastopil škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka škode. Pooblaščena oseba po pisni prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem v celoti izpolni zapisnik o nastanku škode tako, da brez vsake dodatne razlage jasno priča o škodnem dogodku. Najpozneje v roku osmih dni od pisne prijave škode, pooblaščena oseba pošlje zapisnik na ministrstvo. Pooblaščena oseba in oškodovanec se lahko na podlagi ogleda kraja škodnega dogodka takoj, najpozneje pa v roku osmih dni od pisne prijave škode, sporazumeta o višini odškodnine. Sklenjen sporazum pooblaščena oseba v najkrajšem možnem času posreduje na ministrstvo. Če se oškodovanec in pooblaščenec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode na ministrstvo. Oškodovanec, ki se ne strinja z njegovo odločitvijo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave. |
|
