 | DRVA in drva |  |
 Objavljeno: 29 Okt 2009 05:45 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Za deset kilogramov drv le deset centov: "To bo za moj kaminček!"
Pred parlamentom protestno razprodajali bukova drva, v parlamentu pa iskali rešitev, kako bolje gospodariti z državnimi gozdovi
Ljubljana - Vlada naj bi danes obravnavala predlog novele zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bil tudi na dnevnem redu včerajšnje vroče javne razprave v parlamentu o prihodnji politiki kmetijskih zemljišč in gozdov. Prijetno toplo, če že ne vroče pa je bilo že sinoči tistim srečnežem, ki so si uspeli pred parlamentom priskrbeti bukova drva, saj so gozdarska podjetja in kmetje desetkilogramske vreče prodajali po pičlih deset centov.
Razprodaja drv pred parlamentom opozarja na smešno nizke cene državnega lesa
Razprodaja drv pred parlamentom opozarja na smešno nizke cene državnega lesa Predstavniki gozdarskih podjetij, ki nimajo koncesije za delo v državnih gozdovih, so včeraj pred parlamentom protestno razprodajali bukova drva, in to po pičel cent za kilogram. S to simbolično gesto so hoteli opozoriti, da država za hlodovino iz svojih gozdov iztrži bistveno premalo. Koncesionarji pa trdijo nasprotno: da ne bogatijo na račun države.
"Drva prodajamo po diskontni ceni, po kakršni država koncesionarjem razprodaja hlodovino iz svojih gozdov. To je seveda le simbolična gesta, s katero želimo opozoriti na oškodovanje državnih gozdov. Če bi namreč mi les prodajali po takih cenah, bi že zdavnaj bankrotirali," je pojasnil vodja protestnikov Marko Šercer, sicer direktor gozdarskega podjetja Tisa, ki nima koncesije za delo v državnih gozdovih in ki ocenjuje, da je s tem, ko država za svoj les od koncesionarjev dobi le 6,29 evra za kubični meter, državno premoženje oškodovano za okoli 22 milijonov evrov na leto.
Takooo poceni?
Tatjana z Vrhnike si s gozdarsko statistiko včeraj ni belila glave. Zjutraj je po radiu slišala za neponovljivo priložnost ugodnega nakupa drv, in ker je imela dopust ter opravek v Ljubljani, je zavila mimo parlamenta, v svojo belo avtomobilsko pločevino stlačila drv, kolikor jih je ta zmogla pogoltniti, in presrečna zapustila prizorišče. "To bo za moj kaminček," je dejala. Zdenko iz Ljubljane pa je od gozdarjev, ki so ga osrečili z ugodnim nakupom drv, na cenik z napisom 10 centov, kolikor je stala vreča, pobral avtograme. "Sicer mi ne bo nihče verjel, da sem drva res dobil tako poceni," je pojasnil.
Predstavniki podjetij, ki jim je država brez javnega razpisa podelila 20-letno koncesijo za delo v njenih gozdovih (izteče se leta 2016), so nad kritikami, češ da jo pri tem pošteno goljufajo, ogorčeni. "Imenujejo nas rdeči tajkuni, gozdarski tajkuni, gozdarski baroni... Nihče pa se ne vpraša, koliko ljudi zaposlujejo naša podjetja, kako trdo se moramo boriti, da les in izdelke sploh prodamo, nihče ne izpostavi tega, da državi plačujemo vse dajatve. V slovenskih gozdovih se na leto zgodi deset smrtnih nesreč. Pa veste, katerim podjetjem? Takim, ki svojim delavcem ne zagotovijo zaščitne obleke, ki niso ustrezno usposobljeni, nimajo šol..." žogico vrača Frenk Kovač, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna.
Marjan Ferčec, predstavnik zaposlenih pri gozdarskih koncesionarjih, je zbrane na posvetu pozval: "Odkar imamo samostojno Slovenijo, je gozdarstvo zaposlilo za dve Muri delavcev. Toda od takrat se srečujemo z že tretjim poskusom spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov samo zaradi teh nesrečnih koncesij. Trenutno pri gozdarskih izvajalskih podjetjih dela dva tisoč ljudi. Počakajmo še teh šest let do izteka koncesij in do takrat dajmo mir tem dva tisoč gozdarjem in štiri tisoč članom njihovih družin!"
Sklad bo finančno shiral
Kmetijski minister Milan Pogačnik je na javni razpravi poudaril, da tokratna sprememba zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v koncesije ne bo posegla. Spremembe so, tako minister, usmerjene predvsem v to, da bi lahko sklad izdatneje prispeval k povečevanju kmetijskih zemljišč. "Pogodbe o koncesijah imajo rok trajanja dvajset let. Če bi jih predčasno prekinili, bi to državo stalo od 50 do 60 milijonov evrov," je povedal Pogačnik, ki je iz včerajšnje razprave tudi razbral, da imajo tisti, ki so povezani z gozdarstvom (gozdna gospodarstva, zasebni lastniki in podjetniki, Zavod za gozdove Slovenije...), vsak svoj recept, kako vzpostavit red na tem področju. "Žal mi je za to izvrstno stroko, da je v njej tako silovita različnost v razmišljanju," je dejal minister.
Kmetijsko ministrstvo si je s predlaganimi spremembami zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov prislužilo največ očitkov z zamislijo, da z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad premesti približno dvajset njegovih delavcev, temu primerno bo seveda nižji tudi proračun zavoda.
Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS, je prepričan, da je takšna rešitev neracionalna in negospodarna. "S tem se bo na skladu oblikovala vzporedna gozdarska služba," meni Flajšman in vladi predlaga, naj o tem še enkrat dobro premisli.
Veliko nasprotnikov ima tudi zapis v predlogu novele zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, po katerem naj bi občine, v katerih so državni gozdovi, v prihodnje dobivale 45 odstotkov koncesijske dajatve, ki jo od koncesionarjev pobere država in ki znaša okoli šest milijonov evrov na leto. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS, ocenjuje, da takšna rešitev pomeni ukinjanje sklada. Podobno razmišlja tudi državi svetnik Vincenc Otoničar in se sprašuje, ali je takšna zakonska rešitev usklajena z ministrstvom za finance. "Če se bo to zgodilo, bo skladu ostalo le okoli 40 odstotkov denarja od koncesnin, zato ne bo mogel živeti. Kako bo kupoval nove gozdove in kako vzdrževal svojo službo!?" zanima Otoničarja.
Pečanova: Pa naj pridejo Finci izkoriščat naše gozdove!
Breda Pečan, SD, ki je bila med poslanci ena redkih, ki je na maratonski javni razpravi vztrajala prav do konca, je izrazila širše skrbi, povezane s slovenskimi gozdovi. »Spremembe v okviru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so šele začetek v vsej verigi, pa ne le pohištveni, ampak tudi v industriji izolacijskih materialov iz lesa, ki bi lahko nadomestili materiale iz naftnih derivatov in preprečili izvoz najkakovostnejše hlodovine v Avstrijo,« je opozorila Pečanova, ki je zgrožena tudi nad spletno prodajo brunaric na Velikih Blokah iz najkakovostnejšega finskega lesa. »Krasota! V deželi, ki slovi po kakovostnem lesu, gradimo brunarice iz finskega lesa. Če bomo tako nadaljevali, je najbolje, da rečemo Fincem, naj pridejo izkoriščat naše gozdove,« svetuje Breda Pečan.
Pokljuški gozdovi bodo danes gostili politike
Zavod za gozdove Slovenije je člane parlamentarnega odbora za kmetijstvo danes povabil na Pokljuko, da bi se na lastne oči prepričali, kako potekata sečnja in spravilo v ujmah poškodovanega lesa. Samo v zadnjih dveh letih ga je namreč padlo več kot 150.000 kubičnih metrov, s tem, kako so se izvajalec del – Gozdno gospodarstvo Bled – in njegovi podizvajalci lotili spravila tega lesa, pa obiskovalci Pokljuke niso zadovoljni, saj naj bi težki stroji v naravi pustili globoke rane. Na poziv parlamentarnega odbora za kmetijstvo si je zato teren nedavno ogledala gozdarska inšpekcija, njen direktor Bojan Vomer pa pravi, da po ogledu težko reče, da bi na Pokljuki šlo za razdejanje. »Sečnja in spravilo lesa v gozdu vedno povzročita določeno škodo tako na ekosistemu kot na gozdnih tleh. Poškodbe na Pokljuki so v večini primerov v mejah sprejemljivosti. Tam pa, kjer niso ali kjer so zamudili rok, v katerem bi morali urediti sečišče, bomo uvedli prekrškovni postopek,« je napovedal Vomer. Dodal je, da je zagrožena kazen za tovrstne prekrške od 1200 do 42.000 evrov za pravno osebo in od 600 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.
vir: DNEVNIK |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Re: DRVA in drva | |
| Objavljeno: 29 Okt 2009 18:44 |
|
|
| Duje |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 13.11. 2008, 17:18 | | Prispevkov | 115 |
|
|
|
|
|
|
|
| Sine je napisal/a: |
Za deset kilogramov drv le deset centov: "To bo za moj kaminček!"
Pred parlamentom protestno razprodajali bukova drva, v parlamentu pa iskali rešitev, kako bolje gospodariti z državnimi gozdovi
Ljubljana - Vlada naj bi danes obravnavala predlog novele zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bil tudi na dnevnem redu včerajšnje vroče javne razprave v parlamentu o prihodnji politiki kmetijskih zemljišč in gozdov. Prijetno toplo, če že ne vroče pa je bilo že sinoči tistim srečnežem, ki so si uspeli pred parlamentom priskrbeti bukova drva, saj so gozdarska podjetja in kmetje desetkilogramske vreče prodajali po pičlih deset centov.
Razprodaja drv pred parlamentom opozarja na smešno nizke cene državnega lesa
Razprodaja drv pred parlamentom opozarja na smešno nizke cene državnega lesa Predstavniki gozdarskih podjetij, ki nimajo koncesije za delo v državnih gozdovih, so včeraj pred parlamentom protestno razprodajali bukova drva, in to po pičel cent za kilogram. S to simbolično gesto so hoteli opozoriti, da država za hlodovino iz svojih gozdov iztrži bistveno premalo. Koncesionarji pa trdijo nasprotno: da ne bogatijo na račun države.
"Drva prodajamo po diskontni ceni, po kakršni država koncesionarjem razprodaja hlodovino iz svojih gozdov. To je seveda le simbolična gesta, s katero želimo opozoriti na oškodovanje državnih gozdov. Če bi namreč mi les prodajali po takih cenah, bi že zdavnaj bankrotirali," je pojasnil vodja protestnikov Marko Šercer, sicer direktor gozdarskega podjetja Tisa, ki nima koncesije za delo v državnih gozdovih in ki ocenjuje, da je s tem, ko država za svoj les od koncesionarjev dobi le 6,29 evra za kubični meter, državno premoženje oškodovano za okoli 22 milijonov evrov na leto.
Takooo poceni?
Tatjana z Vrhnike si s gozdarsko statistiko včeraj ni belila glave. Zjutraj je po radiu slišala za neponovljivo priložnost ugodnega nakupa drv, in ker je imela dopust ter opravek v Ljubljani, je zavila mimo parlamenta, v svojo belo avtomobilsko pločevino stlačila drv, kolikor jih je ta zmogla pogoltniti, in presrečna zapustila prizorišče. "To bo za moj kaminček," je dejala. Zdenko iz Ljubljane pa je od gozdarjev, ki so ga osrečili z ugodnim nakupom drv, na cenik z napisom 10 centov, kolikor je stala vreča, pobral avtograme. "Sicer mi ne bo nihče verjel, da sem drva res dobil tako poceni," je pojasnil.
Predstavniki podjetij, ki jim je država brez javnega razpisa podelila 20-letno koncesijo za delo v njenih gozdovih (izteče se leta 2016), so nad kritikami, češ da jo pri tem pošteno goljufajo, ogorčeni. "Imenujejo nas rdeči tajkuni, gozdarski tajkuni, gozdarski baroni... Nihče pa se ne vpraša, koliko ljudi zaposlujejo naša podjetja, kako trdo se moramo boriti, da les in izdelke sploh prodamo, nihče ne izpostavi tega, da državi plačujemo vse dajatve. V slovenskih gozdovih se na leto zgodi deset smrtnih nesreč. Pa veste, katerim podjetjem? Takim, ki svojim delavcem ne zagotovijo zaščitne obleke, ki niso ustrezno usposobljeni, nimajo šol..." žogico vrača Frenk Kovač, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna.
Marjan Ferčec, predstavnik zaposlenih pri gozdarskih koncesionarjih, je zbrane na posvetu pozval: "Odkar imamo samostojno Slovenijo, je gozdarstvo zaposlilo za dve Muri delavcev. Toda od takrat se srečujemo z že tretjim poskusom spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov samo zaradi teh nesrečnih koncesij. Trenutno pri gozdarskih izvajalskih podjetjih dela dva tisoč ljudi. Počakajmo še teh šest let do izteka koncesij in do takrat dajmo mir tem dva tisoč gozdarjem in štiri tisoč članom njihovih družin!"
Sklad bo finančno shiral
Kmetijski minister Milan Pogačnik je na javni razpravi poudaril, da tokratna sprememba zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v koncesije ne bo posegla. Spremembe so, tako minister, usmerjene predvsem v to, da bi lahko sklad izdatneje prispeval k povečevanju kmetijskih zemljišč. "Pogodbe o koncesijah imajo rok trajanja dvajset let. Če bi jih predčasno prekinili, bi to državo stalo od 50 do 60 milijonov evrov," je povedal Pogačnik, ki je iz včerajšnje razprave tudi razbral, da imajo tisti, ki so povezani z gozdarstvom (gozdna gospodarstva, zasebni lastniki in podjetniki, Zavod za gozdove Slovenije...), vsak svoj recept, kako vzpostavit red na tem področju. "Žal mi je za to izvrstno stroko, da je v njej tako silovita različnost v razmišljanju," je dejal minister.
Kmetijsko ministrstvo si je s predlaganimi spremembami zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov prislužilo največ očitkov z zamislijo, da z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad premesti približno dvajset njegovih delavcev, temu primerno bo seveda nižji tudi proračun zavoda.
Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS, je prepričan, da je takšna rešitev neracionalna in negospodarna. "S tem se bo na skladu oblikovala vzporedna gozdarska služba," meni Flajšman in vladi predlaga, naj o tem še enkrat dobro premisli.
Veliko nasprotnikov ima tudi zapis v predlogu novele zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, po katerem naj bi občine, v katerih so državni gozdovi, v prihodnje dobivale 45 odstotkov koncesijske dajatve, ki jo od koncesionarjev pobere država in ki znaša okoli šest milijonov evrov na leto. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS, ocenjuje, da takšna rešitev pomeni ukinjanje sklada. Podobno razmišlja tudi državi svetnik Vincenc Otoničar in se sprašuje, ali je takšna zakonska rešitev usklajena z ministrstvom za finance. "Če se bo to zgodilo, bo skladu ostalo le okoli 40 odstotkov denarja od koncesnin, zato ne bo mogel živeti. Kako bo kupoval nove gozdove in kako vzdrževal svojo službo!?" zanima Otoničarja.
Pečanova: Pa naj pridejo Finci izkoriščat naše gozdove!
Breda Pečan, SD, ki je bila med poslanci ena redkih, ki je na maratonski javni razpravi vztrajala prav do konca, je izrazila širše skrbi, povezane s slovenskimi gozdovi. »Spremembe v okviru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so šele začetek v vsej verigi, pa ne le pohištveni, ampak tudi v industriji izolacijskih materialov iz lesa, ki bi lahko nadomestili materiale iz naftnih derivatov in preprečili izvoz najkakovostnejše hlodovine v Avstrijo,« je opozorila Pečanova, ki je zgrožena tudi nad spletno prodajo brunaric na Velikih Blokah iz najkakovostnejšega finskega lesa. »Krasota! V deželi, ki slovi po kakovostnem lesu, gradimo brunarice iz finskega lesa. Če bomo tako nadaljevali, je najbolje, da rečemo Fincem, naj pridejo izkoriščat naše gozdove,« svetuje Breda Pečan.
Pokljuški gozdovi bodo danes gostili politike
Zavod za gozdove Slovenije je člane parlamentarnega odbora za kmetijstvo danes povabil na Pokljuko, da bi se na lastne oči prepričali, kako potekata sečnja in spravilo v ujmah poškodovanega lesa. Samo v zadnjih dveh letih ga je namreč padlo več kot 150.000 kubičnih metrov, s tem, kako so se izvajalec del – Gozdno gospodarstvo Bled – in njegovi podizvajalci lotili spravila tega lesa, pa obiskovalci Pokljuke niso zadovoljni, saj naj bi težki stroji v naravi pustili globoke rane. Na poziv parlamentarnega odbora za kmetijstvo si je zato teren nedavno ogledala gozdarska inšpekcija, njen direktor Bojan Vomer pa pravi, da po ogledu težko reče, da bi na Pokljuki šlo za razdejanje. »Sečnja in spravilo lesa v gozdu vedno povzročita določeno škodo tako na ekosistemu kot na gozdnih tleh. Poškodbe na Pokljuki so v večini primerov v mejah sprejemljivosti. Tam pa, kjer niso ali kjer so zamudili rok, v katerem bi morali urediti sečišče, bomo uvedli prekrškovni postopek,« je napovedal Vomer. Dodal je, da je zagrožena kazen za tovrstne prekrške od 1200 do 42.000 evrov za pravno osebo in od 600 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.
vir: DNEVNIK |
Tako poceni drva- niti ni tako slabo. Bomo vsaj eden drugemu poceni metali polena pod noge.
Duje |
|
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 30 Okt 2009 04:40 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Žal je v naši podalpski zakotnosti tako, da mati država ne zna zaslužiti niti tam kjer denar raste na drevesih.
Morda bi moralo komu poleno prileteti v glavo??? |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Objavljeno: 09 Nov 2009 09:33 |
|
|
| maja |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 19:11 | | Prispevkov | 272 |
|
|
|
|
|
|
|
| Sine je napisal/a: |
Žal je v naši podalpski zakotnosti tako, da mati država ne zna zaslužiti niti tam kjer denar raste na drevesih.
Morda bi moralo komu poleno prileteti v glavo??? |
Ni kaj, letos se res ne bomo mogli pritoževati, da je življenje drago 
Maja  |
|
|
|
|
| Objavljeno: 09 Nov 2009 14:31 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
Majči, daj zaupaj "stricu" sinetu, kako prideš skozi z desetimi kilami drv????    |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
