 | Vlada sprejela poročili o izvedbi programa odprave posledic- |  |
 Objavljeno: 20 Nov 2009 16:43 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Vlada sprejela poročili o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu v letih 2004 in 2007
Ljubljana, 19. 11. 2009 - Vlada RS je sprejela Poročilo o izvedbi druge spremembe Končnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju od 9. junija do 9. oktobra 2004 in Poročilo o izvedbi delnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2007. Sprejela je tudi spremembe in dopolnitve programa dela Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov ter finančnega načrta za leto 2009. Vlada se je tudi seznanila s članstvom Slovenije v Evropskem ARGE združenju za razvoj podeželja in obnovo vasi ter odobrila vsakoletno plačilo članarine za leto 2009 v višini 2.550 evrov. Prav tako je vlada odobrila plačilo članarine Slovenije za Mednarodno združenje za mlekarstvo (IDF) za leto 2009 v višini 17.687 evrov in se seznanila z izstopom iz združenja z letom 2010.
POROČILO O IZVEDBI PROGRAMA ODPRAVE POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU V LETU 2004
Končni program, ki ga je v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč izdelalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je vlada s sklepom potrdila 27. januarja 2005. Z njim določila višino celotne državne pomoči za odpravo posledic obravnavanih naravnih nesreč, ki znaša dobrih 8,8 milijonov evrov, kar predstavlja 25,5 odstotka končno ocenjene škode.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je zadolžena za izplačilo proračunskih sredstev državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu je v fazi nadaljnjega in s tem dokončnega reševanja pritožb pozitivno rešila še pritožbe 11 upravičencev. Pri tem je ugotovila, da ji kljub namensko rezerviranim sredstvom, za izplačilo državne pomoči iz tega naslova primanjkujejo sredstva v višini dobrih 78 tisoč evrov. V ta namen je ministrstvo pripravilo Drugo spremembo končnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v letu 2004, ki jo je vlada sprejela septembra 2008.
Za izvedbo druge spremembe končnega programa je vlada iz sredstev proračunske rezerve namenila dobrih 78 tisoč evrov. Finančna realizacija druge spremembe končnega programa v letu 2004 do 30. junija 2009 znaša dobrih 69 tisoč evrov. Preostanek sredstev se bo porabil pri izplačilu sredstev ob rešitvi dveh vlog, ki nista bili realizirani zaradi smrti nosilca kmetijskega gospodarstva.
POROČILO O IZVEDBI PROGRAMA ODPRAVE POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU V LETU 2007
Oceno škode v kmetijstvu po toči in suši je opravila Uprava RS za zaščito in reševanje in zajema 120 dnevno obdobje od 6. maja do 6. septembra 2007. Neposredna škoda v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše je bila ocenjena v višini dobrih 16 milijonov evrov. Suša je prizadela 6.419 oškodovancev v 56 občinah, na 27.875 hektarih kmetijskih površin.
V ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Delni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2007, ki ga je vlada sprejela aprila 2008. Državna pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2007 je bila določena v višini dobrih 4 milijonov evrov, kar predstavlja 28 odstotkov ocenjene škode po suši.
Ker se za škodo po toči, skladno s spremembami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, sredstva državne pomoči zagotavljajo na osnovi sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov, če so ta bila v času nesreče zavarovana, se v tem programu sredstva državne pomoči za škodo po toči ne zagotavljajo.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejela 6.414 vlog za 5.806 oškodovancev iz 56 občin. Za 608 oškodovancev so bile vloge prejete iz dveh ali več občin. Višino pomoči je agencija izračunala v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Glede na razpoložljiva sredstva določena z delnim programom, so bila vsem upravičencem v skladu z zakonom, dodeljena sredstva v višini 25,2 odstotka ocene neposredne škode oziroma v višini 28,35 odstotkov ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. V povprečju so bila sredstva dodeljena v višini 25,84 odstotkov ocenjene višine škode določene s programom, kar znaša dobrih 4,4 milijona evrov. Preostanek sredstev je namenjen za rešitev vlog umrlih strank in reševanje pritožb. Zaradi smrti nosilca kmetijskega gospodarstva, agencija ni mogla obdelati štirih vlog. V nadaljevanju bo potrebno rešiti še 14 pritožb.
SPREMEMBE PROGRAMA IN FINANČNEGA NAČRTA KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Spremembe in dopolnitve programa so opravljene na podlagi rebalansa proračuna RS za leto 2009, ki ga je sprejel Državni zbor RS julija 2009. Iz rebalansa je razvidno znižanje sredstev na proračunski postavki »Javna služba kmetijskega svetovanja« v višini 150.000 evrov ob hkratnem povišanju sredstev za namen delovanja svetovanja na področju ribištva v višini 40.000 evrov in znižanje sredstev na proračunski postavki »Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije« v višini 4.500 evrov. Spremembe so opravljene tudi zaradi izvajanja dodatnih nalog, ki jih naroči Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in zagotovitve dodatnih sredstev za leto 2009 na proračunski postavki »Poskusni centri za sadjarstvo, trsničarstvo in oljkarstvo« v višini 112.709 evrov.
Program dela in finančni načrt zbornice za leto 2009 je vlada s sklepom sprejela maja 2009. Sklep vlade zavezuje zbornico, da ob rebalansu proračuna ponovno predloži v soglasje vladi, s spremembami vrednostno usklajen, spremenjen in dopolnjen program dela ter finančni načrt.
Zbornica je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Predstavljajo jo voljeni organi, področni odbori in strokovne službe, ki so organizirane v zbornici in osmih območnih kmetijsko gozdarskih javnih zavodih.
ČLANSTVO V EVROPSKEM ARGE ZDRUŽENJU ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVO VASI
V času, ko se je v Sloveniji pričenjalo izvajanje ukrepov obnove vasi pa tudi razvoja podeželja, v zgodnjih 90ih letih, je Slovenija s članstvom v tem združenju pridobila pomembne strokovne in administrativne izkušnje ter podporo. Slovenija ima svojo predstavnico v strokovni ocenjevalni žiriji za nagrado za obnovo in razvoj vasi. Združenje je včlanjeno v Evropsko mrežo za razvoj podeželja, ki je ustanovljena v okviru Evropske komisije.
Združenje organizira strokovna srečanja, posvete, kongrese, delavnice in okrogle mize na temo razvoja podeželja, podeželskega in kmetijskega prostora, obnove vasi, obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja podeželja, pripravlja in izdaja različna strokovna gradiva in publikacije, vsako drugo leto pa organizira tudi tekmovanje za nagrado za obnovo in razvoj vasi, na katerem vsakokrat sodeluje tudi slovenska vas. V letu 2008 je bila to Dolenja vas pri Krškem, ki je prejela nagrado za posebne dosežke pri enem ali več segmentih razvoja vasi.
Cilj združenja je analiza, zbiranje in izmenjava strokovnih mednarodnih izkušenj za spodbujanje razvoja podeželskih območij, ustvarjanje pozitivnega javnega mnenja o podeželju, analiza problemov in možnih rešitev za razvoj različnih segmentov podeželja (ekonomski, socialni, okoljski,…) ter ohranjanje in krepitev uspešnega razvojnega modela podeželja.
Evropsko združenje ARGE je nevladna delovna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1988 z namenom profesionalnega združevanja predstavnikov uprave, znanstvenikov in strokovnjakov za razvoj podeželja in obnovo vasi, kot tudi lokalne samouprave in nevladnih organizacij. Ena izmed prvih članic je bila tudi Slovenija, ki je v članstvo vstopila po sklepu tedanje vlade leta 1989. V združenje so trenutno včlanjene Nemčija, Avstrija, del Belgije, Luksemburg, Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska, Švica, pa tudi nekatere strokovne organizacije s področja razvoja podeželja.
ČLANSTVO V MEDNARODNEMU ZDRUŽENJU ZA MLEKARSTVO
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v mesecu januarju 2009 na združenje naslovilo prošnjo za izstop v 2010, vseeno pa je Slovenija v skladu s pravili združenja dolžna poravnati članarino za tekoče leto.
Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1903, predstavlja najstarejše cehovsko združenje na svetu. Skrbi za razvoj in promocijo tehničnih, pravnih in ekonomskih vidikov na celotnem področju mlekarstva, v vseh fazah (na kmetiji, v proizvodnji in prodaji) po vsem svetu tako, da zbira in prenaša znanstvene, tehnične in ekonomske informacije ter omogoča osnovo za pomembno izmenjavo profesionalnega znanja in mnenj.
Združenje organizira kongrese, seminarje in podobna srečanja ter objavlja tehnična in znanstvena dela v obliki knjižic, knjig, priročnikov in standardov ter normativov za področje mleka in mlečnih izdelkov. Združenje tudi aktivno sodeluje z organizacijo Codex Alimentarius pri predpisovanju standardov in normativov za živila v okviru svetovnega trgovanja ter s svetovno standardizacijsko organizacijo ISO in Evropsko standardizacijsko organizacijo CEN/EN na področju uvajanja in posodabljanja že obstoječih standardov za mleko in mlečne izdelke. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
