 | Določitev ukrepov za pridelavo gensko spremenjene koruze |  |
 Objavljeno: 12 Feb 2010 15:16 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Določitev ukrepov za pridelavo gensko spremenjene koruze
Ljubljana, 11. 2. 2010 - Vlada RS je na podlagi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/2009) izdala Uredbo o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze ter Uredbo o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih. Vlada je tudi sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo vložila skupina poslancev.
Uredba o ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze
V uredbi so določeni ukrepi za pridelavo gensko spremenjene koruze (GS koruza). V tem trenutku so za komercialno pridelavo v EU dovoljene le sorte GS koruze MON810, ki so vpisane v Skupni katalog poljščin EU.
V uredbi je opredeljena širina varovalnega pasu za pridelavo GS koruze, podrobneje sta opredeljena tudi zadrževalni in pribežališčni pas. Širina varovalnega pasu je 600 m, ne glede na način pridelave na sosednjih njivah, ki pa se v primeru vzpostavitve zadrževalnega pasu lahko ustrezno zmanjša. Štiri vrste gensko nespremenjene koruze okrog posevka GS koruze nadomesti 6 metrov varovalnega pasu, vendar pa ne več kot 300 metrov. Pribežališčni pas mora pridelovalec vzpostaviti samo pri pridelovanju GS koruze, ki je odporna na določen insekt ali skupino insektov. V tem pasu mora biti posajena gensko nespremenjena koruza.
Prav tako uredba določa kolobar, kar pomeni, da se na površini, na kateri se je v določeni rastni dobi pridelovala GS-koruza, v naslednji rastni dobi koruza ne sme ponovno pridelovati. Na površinah, na katerih se je v preteklem letu pridelovala GS koruza, v naslednji rastni dobi ne sme biti samosevnih rastlin, ki so zrasle iz zrnja, raztresenega ob spravilu pridelka GS koruze.
Vsi navedeni ukrepi naj bi preprečevali prisotnost GS koruze v kmetijskih rastlinah in pridelkih, pridelanih na konvencionalni, ekološki ali drug način brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, zaradi pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSR).
Predlog uredbe je bil v skladu z evropsko direktivo o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov poslan v notifikacijo v Bruselj. Uredba začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu.
Na podlagi zakona o soobstoju bosta do predvidoma 1. junija 2010 pripravljena tudi dva pravilnika. Pravilnik o registru pridelovalcev GSR bo podrobneje urejal način vložitve prijave za njihovo pridelavo, podrobnejšo vsebino prijave in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vpis ter Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z GSR, ki bo določal pogoje, podrobnejšo vsebino, program in višino stroškov osnovnega usposabljanja.
Uredba o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov
Z uredbo se določa metoda za izračun višine prispevka za pridelavo GSR, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme; višina, roki in način plačila prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin ter metode in merila za določitev višine odškodnine za nenamerno prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih.
Uredba določa odškodnine, ki so nastale zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih. To pomeni, da je do prisotnosti GSO v pridelku prišlo kljub upoštevanju vseh določb Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi. Za škodo, ki nastane zaradi namerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelku, je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki je škodo povzročila. V tem primeru se uporabljajo določbe obligacijskega zakonika o krivdni odškodninski odgovornosti.
Prispevek za pridelavo GSR je določen v evrih na hektar, in sicer v višini 15 odstotkov od zneska regionalnega plačila, določenega za hektar njivske površine. Višina prispevka, izračunanega na podlagi te metodologije, bi v tem trenutku tako znašala 49,80 evra na hektar. Pridelovalec GSR mora prispevek plačati pred vpisom v register pridelovalcev GSR, kar je pogoj za začetek pridelave. Prispevki se zbirajo na posebni namenski proračunski postavki državnega proračuna.
Višina odškodnine je določena kot razlika med povprečno tržno vrednostjo pridelka kmetijskih rastlin, v katerem je bila ugotovljena nenamerna prisotnost GSO in tržno vrednostjo pridelka, ki GSO ne vsebuje. V primeru določitve povprečne tržne vrednosti pridelka iz ekološke pridelave se upošteva dvakratna statistično ugotovljena povprečna mesečna odkupna cena. Odškodnine se oškodovancu izplačajo iz prispevkov za pridelavo GSR, ki se zbirajo na namenski proračunski postavki.
Površine, na kateri se prideluje ekološko koruzo, so majhne. V letu 2008 je bilo tako posejanih 14,16 ha koruze za zrnje in 133,8 ha koruze, ki se je v pretežni meri uporabila za silažo.
Uredba začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu. Ker pa je izplačilo odškodnin državna pomoč, je v uredbi navedena prehodna določba, ki določa, da se določeni členi začnejo uporabljati po tem, ko Evropska komisija sprejme odločitev, ali je državna pomoč upravičena. Uredba je bila Komisiji že posredovana.
Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu rastlin skupine poslancev
Vlada načeloma ne nasprotuje osnovni predlagani rešitvi skupine poslancev s prvopodpisanim mag. Radovanom Žerjavom, da se preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije ureja v zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin, vendar predlog v sedanji obliki ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo, saj finančni učinki sprememb niso pravilno ocenjeni in besedilo sprememb ni v celoti ustrezno. Vlada lahko podpre spremembe in dopolnitve tega zakona le, če se upoštevajo njene pripombe in da se za izvedbo zakona ovrednotijo finančne posledice za državni proračun.
Predlagatelji sprememb zakona namreč ugotavljajo, da predlagani zakon ne bo povzročil dodatnih stroškov za državni proračun, saj bodo stroške nosili zavezanci, ki so dolžni izvajati predpisane ukrepe. Vlada se s to ugotovitvijo ne strinja, saj ocenjuje, da bodo med drugimi nastali stroški ukrepov zaradi spremljanja zastopanosti ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih površinah, stroški spremljanja cvetnega prahu v različnih območjih Slovenije, stroški izdelave ocene tveganja ter predloga ustreznih ukrepov preprečevanja in zatiranja, koordinacije izvedbe ukrepov, registracije pripravkov za zatiranje rastlin, izvedbe zatiranja na javnih površinah in izdaje odločb o uničenju rastlin ter stroški morebitnih izvršb.
Skupina poslancev v predlogu sprememb zakona predlaga hitro ureditev preprečevanja širjenja pelinolistne ambrozije s ciljem, da bi do naslednjega obdobja cvetenja te vrste rastlin imeli pravno podlago za ukrepe zatiranja. Vlada se sicer strinja, da je pelinolistna ambrozija škodljivi organizem, ki povzroča nesprejemljiv gospodarski in družbeni vpliv. Ob tem pa poudarja, da predlagatelji v predlogu zakona omenjajo samo to vrsto ambrozije, obstaja pa tveganje, da se poleg te širijo tudi druge vrste ambrozije, npr. trikrpa in trajna ambrozija. Omenjeni vrsti sta prav tako alergeni in v svojem naravnem rastišču v Ameriki rasteta kot trdoživ plevel.
Predlagatelji v predlogu spremembe zakona v področje varstva rastlin v Sloveniji dodajajo še ministrstvo, pristojno za zdravje ljudi in Zdravstveni inšpektorat RS, ki naj bi izvajal določbe nadzora, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi. Vlada se s tem predlogom ne strinja, saj so na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin že določeni pristojni organi, in sicer Fitosanitarna uprava RS za sodelovanje pri pripravi predpisov in opravljanje upravnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona pa opravljajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji. Ti že sedaj zagotavljajo spremljanje in nadzor za preko 150 škodljivih organizmov. Zato ni smiselno in racionalno, da bi za ambrozijo in druge tujerodne invazivne rastline, škodljive za zdravje ljudi, določili poseben zdravstveni organ nadzora, saj je predmet nadzora rastlina.
Vlada pa pozdravlja idejo za ustanovitev medresorske skupine v obliki sedemčlanskega sveta. Tega naj bi imenovala vlada izmed predstavnikov pristojnih ministrstev, Kmetijskega inštituta, Zdravstvenega inšpektorata RS in strokovnjakov s področja varstva zdravja ljudi in zdravstvenega varstva rastlin. Vendar meni, da njegova naloga ni dovolj jasno opredeljena, saj govori o usklajevanju izvajanja določb v strokovnih okvirih. Po mnenju vlade bi moral imeti svet strateško vlogo in vključevati več resorjev, poleg kmetijskega, okoljskega in zdravstvenega še najmanj resorje za lokalno upravo, gospodarstvo, promet in finance. Ukrepe je namreč pogosto potrebno uvesti na zemljišča vzdolž vodnih poti, železniških prog in avtocest. Vlada poudarja, da je pelinolistna ambrozija samo eden izmed škodljivih organizmov in da bi moral takšen svet določiti posamične vrste škodljivih rastlin, ki imajo nesprejemljiv gospodarski, okoljski ali družbeni vpliv in za katere bi se izvajali ukrepi zatiranja in preprečevanja |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
