 | Kmetijski ministri EU o prihodnosti tržno-cenovnih ukrepov |  |
 Objavljeno: 22 Feb 2010 18:34 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Kmetijski ministri EU o prihodnosti tržno-cenovnih ukrepov in označevanju dobrobiti živali
Bruselj, 22. 2. 2010 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je udeležil rednega zasedanja kmetijskih in ribiških ministrov EU, na katerem so ministri izmenjali mnenja o prihodnji ureditvi tržno-cenovnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Minister se je v razpravi zavzel za ohranitev obstoječih ukrepov, ki prispevajo k stabilizaciji kmetijskih trgov, in obenem predlagal preučitev možnosti uvedbe novih ukrepov za obvladovanje tveganj z visokimi cenami in ukrepov uravnavanja trgov v razmerah pomanjkanja hrane. Evropska komisija je danes predstavila tudi poročilo o možnostih za označevanje dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže centrov za zaščito in dobro počutje živali.
Razpravo o prihodnjem upravljanju kmetijskih trgov po letu 2013 so ministri opravili na podlagi dokumenta, ki ga je za to priložnost pripravilo špansko predsedstvo. Po mnenju Slovenije so reforme SKP v zadnjih letih prispevale k večji tržni naravnanosti evropskega kmetijstva, obenem pa tudi k usmerjanju za trajnostni razvoj kmetijstva, ki ciljno zagotavlja družbeno želene javne dobrine, kot so varna in kakovostna hrana in krma, varstvo okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti ter dobrobit živali. Zaradi povečane mednarodne konkurenčnosti in nestabilnosti mednarodnih kmetijskih trgov pa je potrebno poleg ohranitve obstoječih tržnih mehanizmov tudi povečati njihovo učinkovitost in zmogljivost.
Minister Pogačnik je na zasedanju poudaril, da bi bilo potrebno za dosego ciljev na ravni EU ukrepe najprej selekcionirati, izboljšati njihovo izvajanje in poiskati sinergijske učinke različnih vrst ukrepov, kar bi prispevalo k doseganju večje učinkovitosti in odzivnosti.
Minister je ob tem izpostavil: »Omogočiti je potrebno, da tudi država članica lahko uvede določene specifične ukrepe, s katerimi zagotavlja uspešen razvoj kmetijstva na določenih posebej občutljivih območjih in sektorjih,« in dodal: »Eden od pomembnejših bodočih izzivov v kmetijstvu je upravljanje oziroma obvladovanje tveganj. Instrumenti upravljanja s krizami in tveganji morajo biti zadosti učinkoviti, da zagotavljajo pravočasno uspešno zaščito pred tveganji, namesto reševanja problemov, ko ti že nastanejo.«
Minister je predlagal, da se preuči možnosti uvedbe novih instrumentov v luči upravljanja s tveganji visokih cen na eni ter zagotavljanjem prehranske varnosti na drugi strani.
»Potrebno je razmisliti o ukrepih uravnavanja trgov v razmerah pomanjkanja hrane, ki bi omilili negativne makroekonomske in blaginjske posledice rasti cen hrane. V primeru dohodkovnih tveganj bi potrebovali podrobno analizo Komisije o učinkovitosti sheme zavarovanja dohodka na ravni EU,« je dejal minister Pogačnik.
Kot možnosti učinkovitega ukrepanja za zavarovanje dohodkovnih tveganj bi bili lahko po mnenju Slovenije subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje dohodka, podpora pri vzpostavitvi vzajemnega sklada in določbe glede osnovnih pokritij v primeru dohodkovnih kriz. Poleg tega bo potrebno zagotoviti večjo preglednost kmetijskih trgov preko stalnih monitoringov, evalvacij in skrbnega načrtovanja javnih intervencij. Zaradi tega bo v prihodnje za kmete zelo pomemben dostop do informacij in mehanizmov za ublažitev negativnih posledic klimatskih in cenovnih tveganj.
Minister Pogačnik je poudaril pomen neposrednih plačil: »Ta so zagotovo eden izmed najbolj učinkovitih finančnih mehanizmov, ki prispevajo k uravnavanju in stabiliziranju kmetijskih trgov in zagotavljajo določeno cenovno raven. Z njimi zagotavljamo relativno stabilnost kmetijskih trgov in s tem tudi dohodkov v kmetijstvu, kar je ključni pogoj za uresničevanje ciljev SKP, v danem trenutku pa tudi za blažitev posledic negativnih gospodarskih razmer. To je postalo še posebej očitno v razmerah gospodarske krize, saj so razmere v kmetijstvu, predvsem zaradi ukrepov SKP, manj zaskrbljujoče kot v drugih gospodarskih sektorjih. Zato v prihodnji SKP podpiramo ohranitev neposrednih plačil v obliki dohodkovne, sistemske, a ciljne podpore kmetijstvu.«
Označevanje dobrobiti živali
Komisija je danes predstavila tudi poročilo o možnostih uvedbe sistema označevanja dobrobiti živali, da bi se izboljšalo obveščanje potrošnikov o standardih dobrobiti živali in obstoječi sistemi ter uskladil notranji trg.
Minister Pogačnik se je v razpravi zavzel za enoten sistem označevanja, kot ga EU že pozna pri proizvodnji konzumnih jajc. Potrebno pa bo izboljšati tudi obveščanje potrošnika. »Za informirano izbiro mora potrošnik poznati ozadje in vsaj osnove standardov ter indikatorjev dobrobiti živali, ki jih oznaka na proizvodu predstavlja,« je povedal minister.
Večina potrošnikov se namreč za nakup odloča na osnovi cene. Ne glede na to, pa je bilo v raziskavah ugotovljeno, da obstaja skupina potrošnikov, ki se zanima za proizvode s posebnimi lastnostmi, vključno s standardi glede zaščite živali. Poročilo med drugim navaja, da so informacije o dobrobiti živali na izdelkih živalskega izvora redke. Razlogi za pomanjkanje teh informacij pa so neusklajeni sistemi standardov, razvoj več različnih sistemov označevanja in oteženo informiranje potrošnikov o razlikah v standardih dobrobiti živali za različna živila. V poročilu je tudi ocena izvedljivosti različnih možnosti za vzpostavitev evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobrobit živali.
V Sloveniji trenutno ni prisotnih certifikacijskih shem, ki bi se dotikale standardov za dobrobit živali. Izjema so le certifikacijska telesa, ki označujejo ekološka živila. Standardi za ekološko pridelana živila vključuje nekatera določila, ki se dotikajo tudi dobrobiti živali, kot na primer omogočen dostop do pašnikov oz. prosta reja, prepoved privezovanja govedi, manjša gostota naseljenosti hlevov ipd. Obvezno označevanje s t. i. »rezerviranimi navedbami« se uporablja le pri konzumnih jajcih. Takšno označevanje potrošniku omogoča izbiro med proizvodi, proizvedenimi na osnovi štirih različnih ter na EU ravni harmoniziranih standardov reje (baterijska reja, prosta reja, hlevska reja, ali ekološka reja). |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
