 | Minister Pogačnik na zasedanju OECD |  |
 Objavljeno: 26 Feb 2010 18:40 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Minister Pogačnik na zasedanju OECD o trenutnih izzivih svetovnega kmetijstva
Pariz, 26. 2. 2010 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se udeležuje dvodnevnega zasedanja Odbora za kmetijstvo na ravni ministrov v okviru zaključne faze pristopa k Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Gre za pomemben dogodek, saj je bilo zadnje zasedanje na ministrski ravni pred dvanajstimi leti, pred tem pa leta 1992. Zasedanje tako predstavlja redko priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj ministrov za kmetijstvo v okviru te organizacije. Ministri so se strinjali, da so trenutni izzivi svetovnega kmetijstva in kmetijskih politik vprašanja prehranske varnosti, klimatskih sprememb, cenovne nestabilnosti, k temu pa je potrebno prišteti tudi vprašanja biotske raznovrstnosti, varstva okolja, ohranitve kulturne krajine in tudi socialna vprašanja podeželja, ki se jim ne morejo izogniti tudi najrazvitejši deli sveta.
V včerajšnji otvoritveni razpravi so ministri skušali opredeliti priložnosti in izzive, s katerimi se bo soočil kmetijski sektor v naslednjem obdobju in odgovoriti na vprašanje, v kakšni meri je sektor pripravljen, da se na te priložnosti in izzive odzove. Današnja razprava pa je bila namenjena predvsem vprašanjem kakšna naj bo vloga nacionalnih vlad pri zagotavljanju, da bo globalni prehranski in kmetijski sistem dobro pripravljen za odziv na pričakovane priložnosti in izzive ter kaj lahko v tem procesu prispeva OECD.
Stališča, ki so bila predstavljena s strani slovenske delegacije pod vodstvom ministra Pogačnika so se nanašala na vsa ključna vprašanja. Poleg trenutnih izzivov se je treba še posebej posvetiti vplivu podnebnih sprememb, njihovemu blaženju ter se hkrati tudi prilagajati z bolj ciljno naravnano strukturno politiko in politiko razvoja podeželja. Tudi Slovenija razmišlja o temeljitem pregledu vseh instrumentov politike razvoja podeželja.
Prehranska varnost, ki predstavlja za Slovenijo enega ključnih izzivov, ni zgolj vprašanje nerazvitega sveta, ampak celotnega človeštva. Tako je potrebno razviti predvsem lokalna kmetijstva nerazvitega sveta in jih usposobiti za doseganje lastne prehranske varnosti. Tega pa ni mogoče storiti čez noč, zato se bo treba še za nekaj časa nasloniti tudi na kmetijstva razvitega sveta. Prizadevati si je potrebno za uravnoteženi pristop in ne zanemariti strukturnih naložb ter naložb v oblikovanje in razvoj znanja tudi v razvitem svetu.
Slovenija se strinja z mnenjem drugih delegacij, da potrebujemo tudi učinkovito delovanje mednarodnega trgovinskega sistema, pri čemer pa morajo biti bremena liberalizacije enakomerno porazdeljena. Prav tako potrebujemo vzdržno politično-ekonomsko rešitev, pri čemer pa žal nekatera pomembna vprašanja, kot so predvsem vplivi proizvodnje na okolje, na socialna vprašanja in druge učinke kmetijstva, ki so precej neenakomerno porazdeljeni po svetu, niso dovolj upoštevana.
Po mnenju Slovenije je eden ključnih izzivov tudi določitev učinkovitega okvira za upravljanje s tveganji in znotraj tega ustrezno porazdelitev odgovornosti med udeležence. Upravljanje s tveganji in ukrepi podpore države so pravi izziv za države, ki tovrstnih ukrepov doslej zaradi drugačne narave kmetijske politike še niso imele. OECD lahko pripomore k učinkoviti uvedbi teh ukrepov s prikazom izkušenj in učinkov.
Pričakovanja in pogledi javnosti na kmetijstvo in proizvodnjo hrane so se močno spremenila. Trajnostni razvoj kmetijstva, ki temelji na upoštevanju ekonomske, okoljske in socialne funkcije kmetijstva, postaja osrednje vprašanje javnosti in s tem kmetijske politike.
Trajnostni razvoj in večnamenska vloga kmetijstva ter razvoj kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo je za Slovenijo vsekakor ključen izziv za prihodnji dve desetletji. Ministrstvo ocenjuje, da je pomemben del ukrepov skupne kmetijske politike, predvsem v politiki razvoja podeželja, vedno bolj prilagojen zahtevam sodobnih družb. Je pa treba te spremembe še podkrepiti in nadaljevati. Na področju inovacij in prenosa znanja je treba iskati nove institucionalne rešitve in ponovno vlagati v raziskave in prenos znanja. Sistemi so postali preveč togi, pri čemer ne gre toliko za obseg sredstev, kot za ciljnost in učinkovitost naložb. Slovenija podpira večja vlaganja v razvoj in inovacije, ki bodo omogočala preboj za hitrejše odzivanje kmetijstva na spremenjene razmere, podnebne spremembe, zahteve okolja in trajnostni razvoj. OECD bi temu področju moral dati še več poudarka.
V zvezi z razvojem globalnih prehranskih verig se je v zadnjem obdobje izkazalo, da je tudi to eden od pomembnih prihodnjih izzivov. Problematika doseganja boljšega ravnotežja med posameznimi členi v agro-živilski verigi je še posebej aktualna za Slovenijo, kjer se podpira iskanje rešitev za uspešno in učinkovito delovanje celotne predelovalne verige v smeri doseganja enakomernejše porazdelitve dodane vrednosti in pogajalskih moči med proizvajalci, predelovalno industrijo in trgovino na drobno.
Svet se bo moral tudi v še večji meri moral spopasti s problemom cenovnih nihanj. Volatilnost cen postaja resen problem razvitega in nerazvitega sveta. V nekaterih delih, kjer se je politika umaknila iz upravljanja s trgi se s tem vprašanjem resneje sooča prvič. Dejstvo je, da k temu ni vodila zgolj liberalizacija cen, ampak tudi tržne zgrešitve v obliki rastoče moči predelovalne industrije in predvsem trgovine.
Slovenija verjame, da se bo svetovno kmetijstvo na spremembe odzivalo in da se bo odzivalo tudi na pričakovane večje potrebe po hrani in s tem povezano pričakovano prihodnjo rast cen. Obstaja pa realna možnost, da to ne bo zadostovalo za pokrivanje rastočih potreb svetovnega prebivalstva. Zato so potrebna nova in večja vlaganja v razvoj kmetijstva. Pri tem ne gre zgolj za inovacije v tehnološkem smislu, ampak je potrebno tudi ustvariti razmere, da bo trg deloval. Trg se ne postavi sam, ampak ga je treba vzpostaviti in prav to Slovenija pričakuje tudi od prihodnje pomoči nerazvitemu delu sveta. Slovenija tudi meni, da je zunanjetrgovinska liberalizacija svetovne trgovine nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za razvoj kmetijstva v svetu. V določenih okoljih lahko zgolj enostransko odpiranje trga vodi v resne težave. Prav tako zgolj sektorski pristop, ki kmetijstvo obravnava ločeno od celotne verige proizvodnje in porabe hrane, ne omogoča celovite obravnave. Prav tukaj se svet spopada z vedno večjim problemom tržne premoči, ko se giblje po agro-živilski verigi proti potrošniku, kar že precej negativno vpliva na razvoj kmetijstva in to vprašanje zahteva posebno obravnavo.
Slovenija priznava vlogo in pomen OECD pri iskanju učinkovitejše vloge države na področju kmetijstva. To je bil tudi razlog, da je bilo tudi na področju kmetijstva vloženega veliko truda za članstvo v tej organizaciji, ki predstavlja neodvisen, objektiven monitoring in podporo pri iskanju rešitev za dnevne probleme in dolgoročne vizije. Slovenija si želi, da se OECD posveti novim temam, še bolj poudari primerjalne analize, večjo vlogo pa pričakuje tudi na področju razvoja podeželja in multifunkcionalne vloge kmetijstva pri opredeljevanju kmetijske politike. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
