 | Dodatna sredstva za blažitev poslabšanja.............. |  |
 Objavljeno: 26 Mar 2010 15:44 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Dodatna sredstva za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka
Ljubljana, 25. 3. 2010 - Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in določila njeno prečiščeno besedilo. S spremembo uredbe se uvaja nov ukrep »Podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka v skladu z Uredbo 1233/2009/ES«. V skladu s to uredbo EU o določitvi posebnega ukrepa za podporo trga v sektorju mleka, Sloveniji pripadajo sredstva v višini dobrih 1,14 milijona evrov. Vlada je sprejela tudi mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem, mag. Radovanom Žerjavom.
Ukrepi za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka
Spremembe in dopolnitve uredbe se nanašajo na spremembo ukrepa »Podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka v letu 2009«, in sicer v členu, ki opredeljuje upravičence. Predlog uredbe razširja nabor upravičencev tudi na tista kmetijska gospodarstva, na katerem je vsaj en član prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dosedanja uredba je določala, da morajo biti upravičenci obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske dejavnosti.
Uredba določa, da se novo pridobljena sredstva v višini dobrih 1,14 milijona evrov priključijo k sredstvom v višini 2 milijonov evrov v okviru ukrepa »Podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka v letu 2009«. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, so enaki pri obeh ukrepih.
Vsi upravičenci, ki še niso oddali vloge ter so prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, jo morajo posredovati na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje do 15. aprila 2010. Agencija bo o vlogah odločila z odločbo najkasneje do 10. junija 2010.
Namen ukrepov je blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka. V mlečnem sektorju so se v letu 2009 razmere zaostrile. Odkupna cena mleka se je v obdobju od decembra 2008, ko je ta, po poročanju slovenskih mlekarn dosegla najvišjo raven doslej nasploh (35,69 evrov/100 kg), pa do junija 2009, ko je odkupna cena znašala 26,54 evrov/100 kg, znižala za 25,6 odstotkov. Temu znižanju pa niso povsem sledile cene inputov. Zaradi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev obstaja bojazen opuščanje prireje mleka, posledično pa se pričakuje znižanje staleža krav molznic.
Predlog spremembe zakona o zdravstvenem varstvu rastlin skupine poslancev nima opredeljenih finančnih učinkov in določene prekratke roke za izdajo predpisov
Vlada predloga zakona ne podpira, saj finančni učinki sprememb zakona niso ovrednoteni, prav tako pa so določeni prekratki roki za izdajo predpisov na podlagi tega zakona.
Vlada se strinja z ugotovitvijo predlagateljev, da vse rastline, ki lahko postanejo škodljive v našem okolju, niso povsem ustrezno zakonsko urejene. Njihovo pojavljanje in naselitev so v Sloveniji spremljale posamezne strokovne in nevladne organizacije. Na kmetijskih zemljiščih so imetniki teh zemljišč obvezni ravnati kot dobri gospodarji in so plevelne rastline že sedaj lahko zatirali.
Vlada se tudi strinja, da je pelinolistna ambrozija škodljivi organizem, ki lahko povzroča nesprejemljiv gospodarski in družbeni vpliv, vendar je za to rastlino treba temeljito proučiti vrsto ukrepov, ki bi bili ustrezni za tako raznolika rastišča, kjer se po okvirnih podatkih pojavlja. Ukrepe obvladovanja bi bilo treba izvajati ne samo v kmetijski pridelavi, temveč tudi na zemljiščih, ki niso kmetijska. Pri tem je treba najprej evidentirati, kje vse se v Sloveniji pelinolistna ambrozija že pojavlja, v kakšnem obsegu, razmejiti območja škodljivega vpliva in imetnike zemljišč seznaniti s potrebnim ukrepanjem, ki ga lahko izvedejo, da preprečijo cvetenje.
Predlog spremembe zakona, ki predvideva, da bo do naslednjega obdobja cvetenja pelinolistne ambrozije (avgust 2010) poleg zakonske podlage pripravljena za izvajanje tudi uredba s podrobnejšimi ukrepi in programom zatiranja te škodljive rastline, ni realen. Predlagatelji v predlogu zakona namreč določajo, da se predpisi na podlagi tega zakona izdajo najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi spremembe tega zakona. Vlada se ne strinja s tako kratkim rokom, ker je sprejem vladne uredbe celovit in dolgotrajen proces. Poleg tega minimalna priporočila iz Resolucije o normativni dejavnosti določajo, da naj bi že samo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov trajalo najmanj 30 do 60 dni.
Predlagatelji v predlogu spremembe zakona navajajo tudi, da naj bi zakon začel veljati osmi dan po objavi v uradnem listu. Ustava RS v 154. členu določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, ter da predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. V nomotehničnih smernicah, ki jih je izdala Služba Vlade RS za zakonodajo je navedeno, da je določitev krajšega termina umestna, če je izkazana nujnost takojšne intervencije z izdajo, objavo in začetkom učinkovanja novega ,spremenjenega predpisa. Vlada meni, da v tem primeru ta nujnost ni izkazana.
Vlada bi rada še opozorila, da lahko veliko aktivnosti, kot je tudi seznanjanje javnosti o pelinolistni ambroziji oziroma o možnih ukrepih imetnikov, ki bi lahko preprečili škodljiv vpliv na ljudi v času cvetenja te rastline, že steče brez spremembe predlaganega zakona. Poleg tega je vlada že poskrbela za osnovni monitoring koncentracije cvetnega prahu v zraku in napovedi obdobja cvetenja pelinolistne ambrozije, ki teče neodvisno od sprejema sprememb zakona, saj so podatki javnosti že na voljo za obdobje 1996 – 2009.
Predlagatelji v predlogu spremembe zakona navajajo, da predlagana sprememba ne bo povzročila dodatnih stroškov za državni proračun, saj jih bodo nosili imetniki zemljišč, ki bi bili dolžni izvajati predpisane ukrepe. Stroške predpisanih ukrepov na svojem zemljišču bi res nosili imetniki, vendar to niso edini stroški, ki pri izvajanju ukrepov nastanejo. Vlada ocenjuje, da bi nastali dodatni stroški ukrepov zaradi postopkov uradnega nadzora, in sicer stroški spremljanja zastopanosti ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih površinah, spremljanja cvetnega prahu v različnih območjih Slovenije, izdelave analize tveganja s predlogom ustreznih ukrepov preprečevanja in zatiranja prilagojeni kmetijskim in nekmetijskim površinam, koordinacije izvedbe ukrepov, registracije novih pripravkov za zatiranje rastlin predvsem na nekmetijskih in urbanih površinah, izvedbe zatiranja na javnih površinah, vzpostavitve sistema obveščanja, postopkov za uničenju rastlin, izvršb in drugo.
Veliko zemljišč je v uporabi ali upravljanju organov in organizacij, ki se financirajo iz javnih sredstev, zato bi obvezno izvajanje predpisanih ukrepov vplivalo tudi na njihove materialne in druge stroške. Posledice sprememb zakona so v celoti vezane na državni proračun, saj se vzpostavitev nadzora nad ambrozijo ne more sofinancirati s strani EU. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
