 | Gremo pobijat za denar?????? |  |
 Objavljeno: 18 Jan 2009 12:38 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Povzetek iz Mladine...
Slovenija naj bi bila po besedah obrambne ministrice zaradi dela poveljstva sil ena najbolj kredibilnih članic, "toda vse kaže, da bi druge zaveznice rade videle manj slovenske kredibilnosti v štabih in več na na bojnih poljih Afganistana
Igor Mekina
Po besedah slovenske obrambne ministrice Ljubice Jelušič je zaradi “dela poveljstva sil Slovenija ena najbolj kredibilnih članic Nata na področju sodelovanja v mednarodnih operacijah”. Toda kot je mogoče sklepati tudi iz zadnjih izjav britanskega obrambnega ministra Johna Huttona, so slovenski zavezniki v NATU manj navdušeni nad zglednim slovenskim sodelovanjem v varnih štabih daleč v zaledju, pač pa si želijo veliko več bojnega delovanja - na terenu. Sprememba na čelu ZDA, kjer si novi ameriški predsednik Barack Obama želi več naporov vseh zaveznic NATO bo zato kmalu imela povsem konkretne posledice tudi za Slovenijo. Nedavna napoved, da se bo namreč Ljubljana v prihodnje bolj osredotočila na za Slovenijo menda strateško pomembnejšo regijo Zahodnega Balkana je bila sicer pravilna, toda vse kaže, da je manever prišel nekaj let - prepozno. Za operacijo Isaf v Afganistanu sicer Ministrstvo za obrambo po naših podatkih že načrtuje “povečanje dejavnosti”, saj omenjeno povečanje vse bolj glasno zahtevajo predvsem ZDA in Velika Britanija.
Hutton: “To je enosmerna ulica!”
To potrjuje tudi zadnja izjava britanskega obrambnega ministra Johna Huttona. Minister je namreč britanske zaveznice v zvezi NATO znova obdolžil, da ne izpolnjujejo danih obljub in jih pozval naj povečajo svoje napore v Afganistanu, ne pa, da se izogibajo svojim dolžnostim. "“To ni zavezništvo, pač pa enosmerni promet”, je dejal britanski obrambni minister. Ni pošteno, kredibilno in vzdržno samo reči, da naj Američani storijo več. Ne moremo več nadaljevati s trditvijo, da naj Američani kar nadaljujejo s težkimi boji. Nato mora ostati skupaj. Ne verjamem, da članice zveze NATO delajo uspešno in učinkovito. Najbolj to velja za naše evropske zaveznike,” je bil povsem jasen britanski obrambni minister. Nekaj zelo podobnega je že konec lanskega leta potrdil tudi avstralski obrambni minister Joel Fitzgibbon, ki je opozoril, da je načrt zveze NATO, ki je bil sprejet aprila na vrhu zveze NATO v Bukarešti in predvideva odločno zavezniško vojaško zmago v Afganistanu “ustavljen.”
Opozorilo britanskega obrambnega ministra prihaja samo kot zadnje v vrsti podobnih opozoril. Po navedbah britanskega obrambnega ministrstvah in poročilih BBC število britanskih vojakov ubitih v Afganistanu narašča hitreje kot v času invazije na Irak. Leto 2008 je bilo v Afganistanu najhujše doslej, britanski strokovnjaki pa opozarjajo, da so se Talibani pokazali kot “bolj odporni”, kot je bilo to mogoče prčakovati. Po trditvah ameriškega poveljnika CENTCOM-a, ameriškega osrednjega poveljstva, ki “pokriva” celoten Bližnji vzhod, so deli Afganistana v “padajoči spirali” in jih vse bolj nadzorujejo sile Talibanov.
Britanska kritičnost je razumljiva predvsem zaradi visokega krvnega davka v krvi, ki ga plačujejo njihovi vojaki. V začetku invazije na Irak je bila žetev smrti šest mrtvih na 1000 vojakov letno, od marca do avgusta lani pa je bilo kar 24 smrti na 1000 vojakov v Afganistanu, kar je štirikrat več. V času najhujših bojev v Iraku je bila smrtnost koalicijskih sil v Iraku 7,5 odstotna in je sedaj manjša od treh odstotkov. Velika Britanija ima v Afganistanu okoli 7800 vojakov, večinoma v pokrajini Helmand, medtem ko imajo ZDA v Afganistanu 33 000 vojakov, med katerimi jih del služi v okviru operacije zveze NATO. Največjo nevarnost pomenijo napadi z obcestnimi bombami. Kar 60 odstotkov britanskih vojakov je umrlo v (prelahko) oklepljenih vojaških vozilih. Od začetka operacij je v Afganistanu umrlo okoli 120 britanskih vojakov. Zveza Nato ima v Afganistanu skupaj 48 tisoč vojakov, poveljniki na terenu pa trdijo, da njihovi vojaki kljub temu vse bolj postajajo “sedeče race”, saj določene enote Talibani napadejo celo dvakrat dnevno. Nato zato zahteva še najmanj dve do tri brigade, kar pomeni okoli 10 do 12 tisoč vojakov več.
Iz zapečka v boje
Ameriški general David McKiernan, ki vodi operacijo “Trajna svoboda” je dejal, da je misel, da bi “lahko postalo slabše predno bo postalo bolje vsekakor možnost.” Tudi bivši britanski poveljnik v Afganistanu, brigadir Mark Carleton-Smith je že konec lanskega leta v pogovoru za časnik Sunday Times zatrdil, da v Afganistanu ni mogoče pričakovati "odločilne vojaške zmage", saj takšno pričakovanje “ni verjetno in ga ni mogoče podpreti.” Po njegovem mnenju so operacije Talibanom sicer prizadejale velike izgube, vendar je hkrati priznal, da “te vojne ne bomo nikoli dobili", edino kar je mogoče storiti pa je zmanjšati moč upornikov do te mere, da bi lahko njihov upor nadzorovale redne enote afganistanske vojske.
Prav zato so ZDA začele tudi z novo diplomatsko ofenzivo, ki jo nekateri imenujejo “plačaj ali pa se bojuj”. ZDA so namreč od Japonske in drugih držav, ki so zavrnile možnost pošiljanja enot v Afganistan, zahtevale 17 milijard dolarjev, potrebnih za nadaljevanje drage vojne v Afganistanu. Afganistanska armada bi morala povečati število vojakov na 134 000 vojakov v petih letih, to pa bi državo lahko stalo do 20 milijard dolarjev.
Glede na dejstvo, da bo 20. januarja svoj mandat nastopil novi ameriški predsednik Barack Obama, bi to lahko imelo posledice tudi za Slovenijo. Slovenija ima v Afganistanu trenutno 10. kontingent Slovenske vojske s 64 pripadnicami in pripadniki, ki varujejo logistično bazo letališča v Heratu z okolico, sodelujejo pri usposabljanju afganistanske vojske, posamezniki pa opravljajo delo tudi v poveljstvu Isafa v Kabulu ter v regionalnem poveljstvu Zahod v Heratu. Vendar so prav ti deli Afganistana relativno varni in tudi zato Slovenska vojska v Afganistanu še ni imela nobene žrtve. Položaj na krvavem Afganistanskem jugu, kjer skoraj vsak dan poročajo o smrtnih žrtvah med zavezniškimi vojaki je popolnoma drugačen. Slovenija za zdaj na jugu Afganistana v bojih zaveznikov ne namerava sodelovati, prav tako pa ne namerava povečati kontingenta. Toda pritiski iz zveze Nato so menda precej vztrajni. Glede na vse bolj odkrite pritiske ZDA in Velike Britanije ter glede na dejstvo, da Barack Obama prav vojni v Afganistanu namenja odločilno vlogo, je zato Slovenija vse bolj pod pritiskom, da umakne “nacionalne omejitve”, pošlje dodatne vojake v Afganistan in vojake iz varovalnih nalog v nenevarnem delu Afganistana ter jih po dolgoletnem uspešnem delovanju v zaledju in štabih pošlje v prave bojne naloge. Še en dokaz več, da ni take stvari, kot je zastonj kosilo. Zavezništvo v Natu zahteva svoj davek v krvi. Umik je seveda mogoč – toda samo ob resnem padcu ugleda Slovenije, ki je pri izpolnjevanju svojih mednarodnih obvezosti že ob nakupu Patrij pokazala veliko stopnjo neresnosti in zavajanja zaveznikov.
_________________ |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 18 Jan 2009 12:41 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Re: Gremo pobijat za denar?????? | |
| Objavljeno: 21 Jan 2009 17:13 |
|
|
| Duje |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 13.11. 2008, 17:18 | | Prispevkov | 115 |
|
|
|
|
|
|
|
| Sine je napisal/a: |
Povzetek iz Mladine...
Slovenija naj bi bila po besedah obrambne ministrice zaradi dela poveljstva sil ena najbolj kredibilnih članic, "toda vse kaže, da bi druge zaveznice rade videle manj slovenske kredibilnosti v štabih in več na na bojnih poljih Afganistana
Igor Mekina
Po besedah slovenske obrambne ministrice Ljubice Jelušič je zaradi “dela poveljstva sil Slovenija ena najbolj kredibilnih članic Nata na področju sodelovanja v mednarodnih operacijah”. Toda kot je mogoče sklepati tudi iz zadnjih izjav britanskega obrambnega ministra Johna Huttona, so slovenski zavezniki v NATU manj navdušeni nad zglednim slovenskim sodelovanjem v varnih štabih daleč v zaledju, pač pa si želijo veliko več bojnega delovanja - na terenu. Sprememba na čelu ZDA, kjer si novi ameriški predsednik Barack Obama želi več naporov vseh zaveznic NATO bo zato kmalu imela povsem konkretne posledice tudi za Slovenijo. Nedavna napoved, da se bo namreč Ljubljana v prihodnje bolj osredotočila na za Slovenijo menda strateško pomembnejšo regijo Zahodnega Balkana je bila sicer pravilna, toda vse kaže, da je manever prišel nekaj let - prepozno. Za operacijo Isaf v Afganistanu sicer Ministrstvo za obrambo po naših podatkih že načrtuje “povečanje dejavnosti”, saj omenjeno povečanje vse bolj glasno zahtevajo predvsem ZDA in Velika Britanija.
Hutton: “To je enosmerna ulica!”
To potrjuje tudi zadnja izjava britanskega obrambnega ministra Johna Huttona. Minister je namreč britanske zaveznice v zvezi NATO znova obdolžil, da ne izpolnjujejo danih obljub in jih pozval naj povečajo svoje napore v Afganistanu, ne pa, da se izogibajo svojim dolžnostim. "“To ni zavezništvo, pač pa enosmerni promet”, je dejal britanski obrambni minister. Ni pošteno, kredibilno in vzdržno samo reči, da naj Američani storijo več. Ne moremo več nadaljevati s trditvijo, da naj Američani kar nadaljujejo s težkimi boji. Nato mora ostati skupaj. Ne verjamem, da članice zveze NATO delajo uspešno in učinkovito. Najbolj to velja za naše evropske zaveznike,” je bil povsem jasen britanski obrambni minister. Nekaj zelo podobnega je že konec lanskega leta potrdil tudi avstralski obrambni minister Joel Fitzgibbon, ki je opozoril, da je načrt zveze NATO, ki je bil sprejet aprila na vrhu zveze NATO v Bukarešti in predvideva odločno zavezniško vojaško zmago v Afganistanu “ustavljen.”
Opozorilo britanskega obrambnega ministra prihaja samo kot zadnje v vrsti podobnih opozoril. Po navedbah britanskega obrambnega ministrstvah in poročilih BBC število britanskih vojakov ubitih v Afganistanu narašča hitreje kot v času invazije na Irak. Leto 2008 je bilo v Afganistanu najhujše doslej, britanski strokovnjaki pa opozarjajo, da so se Talibani pokazali kot “bolj odporni”, kot je bilo to mogoče prčakovati. Po trditvah ameriškega poveljnika CENTCOM-a, ameriškega osrednjega poveljstva, ki “pokriva” celoten Bližnji vzhod, so deli Afganistana v “padajoči spirali” in jih vse bolj nadzorujejo sile Talibanov.
Britanska kritičnost je razumljiva predvsem zaradi visokega krvnega davka v krvi, ki ga plačujejo njihovi vojaki. V začetku invazije na Irak je bila žetev smrti šest mrtvih na 1000 vojakov letno, od marca do avgusta lani pa je bilo kar 24 smrti na 1000 vojakov v Afganistanu, kar je štirikrat več. V času najhujših bojev v Iraku je bila smrtnost koalicijskih sil v Iraku 7,5 odstotna in je sedaj manjša od treh odstotkov. Velika Britanija ima v Afganistanu okoli 7800 vojakov, večinoma v pokrajini Helmand, medtem ko imajo ZDA v Afganistanu 33 000 vojakov, med katerimi jih del služi v okviru operacije zveze NATO. Največjo nevarnost pomenijo napadi z obcestnimi bombami. Kar 60 odstotkov britanskih vojakov je umrlo v (prelahko) oklepljenih vojaških vozilih. Od začetka operacij je v Afganistanu umrlo okoli 120 britanskih vojakov. Zveza Nato ima v Afganistanu skupaj 48 tisoč vojakov, poveljniki na terenu pa trdijo, da njihovi vojaki kljub temu vse bolj postajajo “sedeče race”, saj določene enote Talibani napadejo celo dvakrat dnevno. Nato zato zahteva še najmanj dve do tri brigade, kar pomeni okoli 10 do 12 tisoč vojakov več.
Iz zapečka v boje
Ameriški general David McKiernan, ki vodi operacijo “Trajna svoboda” je dejal, da je misel, da bi “lahko postalo slabše predno bo postalo bolje vsekakor možnost.” Tudi bivši britanski poveljnik v Afganistanu, brigadir Mark Carleton-Smith je že konec lanskega leta v pogovoru za časnik Sunday Times zatrdil, da v Afganistanu ni mogoče pričakovati "odločilne vojaške zmage", saj takšno pričakovanje “ni verjetno in ga ni mogoče podpreti.” Po njegovem mnenju so operacije Talibanom sicer prizadejale velike izgube, vendar je hkrati priznal, da “te vojne ne bomo nikoli dobili", edino kar je mogoče storiti pa je zmanjšati moč upornikov do te mere, da bi lahko njihov upor nadzorovale redne enote afganistanske vojske.
Prav zato so ZDA začele tudi z novo diplomatsko ofenzivo, ki jo nekateri imenujejo “plačaj ali pa se bojuj”. ZDA so namreč od Japonske in drugih držav, ki so zavrnile možnost pošiljanja enot v Afganistan, zahtevale 17 milijard dolarjev, potrebnih za nadaljevanje drage vojne v Afganistanu. Afganistanska armada bi morala povečati število vojakov na 134 000 vojakov v petih letih, to pa bi državo lahko stalo do 20 milijard dolarjev.
Glede na dejstvo, da bo 20. januarja svoj mandat nastopil novi ameriški predsednik Barack Obama, bi to lahko imelo posledice tudi za Slovenijo. Slovenija ima v Afganistanu trenutno 10. kontingent Slovenske vojske s 64 pripadnicami in pripadniki, ki varujejo logistično bazo letališča v Heratu z okolico, sodelujejo pri usposabljanju afganistanske vojske, posamezniki pa opravljajo delo tudi v poveljstvu Isafa v Kabulu ter v regionalnem poveljstvu Zahod v Heratu. Vendar so prav ti deli Afganistana relativno varni in tudi zato Slovenska vojska v Afganistanu še ni imela nobene žrtve. Položaj na krvavem Afganistanskem jugu, kjer skoraj vsak dan poročajo o smrtnih žrtvah med zavezniškimi vojaki je popolnoma drugačen. Slovenija za zdaj na jugu Afganistana v bojih zaveznikov ne namerava sodelovati, prav tako pa ne namerava povečati kontingenta. Toda pritiski iz zveze Nato so menda precej vztrajni. Glede na vse bolj odkrite pritiske ZDA in Velike Britanije ter glede na dejstvo, da Barack Obama prav vojni v Afganistanu namenja odločilno vlogo, je zato Slovenija vse bolj pod pritiskom, da umakne “nacionalne omejitve”, pošlje dodatne vojake v Afganistan in vojake iz varovalnih nalog v nenevarnem delu Afganistana ter jih po dolgoletnem uspešnem delovanju v zaledju in štabih pošlje v prave bojne naloge. Še en dokaz več, da ni take stvari, kot je zastonj kosilo. Zavezništvo v Natu zahteva svoj davek v krvi. Umik je seveda mogoč – toda samo ob resnem padcu ugleda Slovenije, ki je pri izpolnjevanju svojih mednarodnih obvezosti že ob nakupu Patrij pokazala veliko stopnjo neresnosti in zavajanja zaveznikov.
_________________ |
Ja, več veljaš, če imaš ljudi v štabih, kakor navadne vojake ki samo stražijo. Tudi naši so včasih več stražili. To je testiranje za "višje " funkcije |
|
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
