 | Izredni poseg v populacijo sive vrane |  |
 Objavljeno: 08 Mar 2009 08:11 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Izredni poseg v populacijo sive vrane
Ljubljana, 6. 3. 2009 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo za izredni poseg v populacije sivih vran (Corvus corone cornix L.), in sicer v obdobju od 1. marca do 9. avgusta 2009. Izredni poseg je trenutno edini ukrep za preprečitev resne škode. Odločba tako dopušča možnost posega vsem upravljavcem lovišč, ki imajo težave s povečanim številom sivih vran in posledično velikim škodami, za katere odškodninsko odgovarjajo upravljavci.
Ministrstvo se je glede reševanja problematike sivih vran obrnilo na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je podal strokovno mnenje, da je kratkoročna rešitev izdaja splošnega dovoljenja vsem upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom za izredni poseg v populacijo sive vrane z odstrelom, kot to omogoča Zakon o divjadi in lovstvu. Evropska direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic določa, da se te ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja, dopušča pa izjeme, ko gre za preprečitev škode, varstvo rastlinstva in živalstva ter interese zdravja in varstva ljudi.
Na ministrstvo smo tako dobili številne pozive posameznih lovskih družin z zahtevo po ukrepanju oziroma izdaji omenjene odločbe. Pred izdajo odločbe je Lovska zveza Slovenije organizirala sestanek z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), da bi skupaj pristopili k reševanju problematike številčnosti sivih vran, vendar je bil odgovor DOPPS, da siva vrana ni vrsta v njihovem primarnem interesnem področju delovanja. O dogovorih tega sestanka je bilo obveščeno tudi ministrstvo.
ŠKODE NA NELOVIH IN LOVNIH POVRŠINAH
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorno za upravljanje s populacijami divjadi (med katere sodi tudi siva vrana) in izplačilo odškodnin za škode, ki jo divjad povzroči na nelovnih površinah. Problematične so namreč ravno škode na nelovnih površinah, ker lovci niso imeli nikakršnih pravnih možnosti poseganja v populacijo sive vrane. Ministrstvo je v zadnjih treh letih prejelo več prijav škod in prijav o napadih sivih vran na posameznike, zlasti otroke.
V letu 2007 so sive vrane na nelovnih površinah povzročile za 8 tisoč EUR škode, medtem ko se je v letu 2008 škoda povečala za skoraj trikrat, na 22,8 tisoč EUR. Ta škoda je bila med drugim povzročena na stanovanjskih objektih, rastlinjakih, sadovnjakih in vrtovih. Potrebno je poudariti, da škoda, ki jo povzročajo sive vrane, nastaja tudi na lovnih površinah.
Za škodo na lovnih površinah, kamor sodijo med drugim tudi kmetijsko obdelovalne površine, so odškodninsko odgovorni upravljavci lovišč. Iz podatkov ZGS o višini škod na posevkih, balah sena, sadovnjakih, vinogradih, poljih s koruzo, solato, zeljem, lubenicam, itn. ki jih lovišča navedejo v letnih načrtih lovišč in lovišč s posebnim namenom, izhaja naraščajoč trend. Škode na lovnih površinah so v obdobju 2006 – 2008 znašale dobrih 8,5 tisoč EUR. Tudi vsakodnevna opažanja s strani upravljavcev lovišč kažejo na vedno večjo številčnost te vrste v predelih lovišč, kjer so prehranski pogoji ugodni.
Pri obsegu škod po sivih vranah je še potrebno poudariti, da gre na nelovnih in lovnih površinah zgolj za primere, ko so posamezniki škodo prijavili in zahtevali odškodnino, kar pa ne predstavlja celotnega obsega škod.
IZVAJANJE LOVA
Poleg ostalih prepovedi je tudi izrecno prepovedano streljati v gnezda v vseh letnih časih, lovce pa zavezuje tudi lovska etika. Namen odločbe je dovoliti upravljavcem poseganja v populacije sivih vran tam, kjer je to mogoče (na poljih, travnikih in gozdnem robu) in sicer s poseganjem v jate. Dejstvo je, da zaradi naraščanja populacije sivih vran gnezdi le še majhen del populacije. Ostale pa se združujejo v jate, ki štejejo tudi do 500 osebkov. Te pa so izredno problematične in povzročajo občutno škodo, zlasti na posevkih v spomladanskem času. Ukrepanje v spomladanskem času (torej v času gnezdenja sivih vran) pa je pomembno tudi z vidika gnezdenja drugih ptic pevk, saj se sive vrane prehranjujejo tudi z jajci in majhnimi ptiči številnih zavarovanih vrst ptic. Torej je ta ukrep pomemben tudi z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Poleg tega je izredno pomembno poudariti, da ne glede na dovoljenje za izredni poseg, veljajo prepovedi in omejitve pri opravljanju lova, ki so določene v 44. členu Zakona o divjadi in lovstvu.
* * *
Več informacij s področja uravnavanja populacije sive vrane
ZAKONSKE PODLAGE ZA SPREJETO ODLOČBO
Izredni poseg je dovoljen na podlagi 42. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki določa, da se izredni poseg izvede v primerih, da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja, zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic v svojem 7. člen res določa, da države članice zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja. Vendar pa prvi odstavek 9. člena iste direktive tudi določa, da države članice zaradi enega izmed razlogov, ki so:
* interesov zdravja in varstva ljudi,
* interesov varnosti v zračnem prometu,
* preprečitve resne škode na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi,
* varstva rastlinstva in živalstva
lahko odstopajo od navedene določbe. Iz navedenih razlogov ministrstva v odločbi je jasno razvidno, da so izpolnjeni kar trije od štirih možnih razlogov.
LOV NA SIVE VRANE
Lov na sive vrane sicer ni atraktiven oziroma v neposrednem interesu upravljavcev lovišč. Mnogo upravljavcev v Sloveniji do sedaj ni izpolnjevalo niti predpisanih minimalnih odvzemov sivih vran. Zaradi povečane številčnosti sivih vran v zadnjih letih so naraščale tudi škode, ki jih povzročajo sive vrane tako na lovnih kot tudi nelovnih površinah in to tudi v krajih, kjer v preteklosti teh problemov ni bilo.
Zaradi številčnih pozivov upravljavcev, je ministrstvo namesto 411 ločenih odločb izdalo eno odločbo na nivoju države, ki zgolj omogoča poseg v populacije sivih vran posameznim upravljavcem takrat, ko je to potrebno.
UKREPANJE ZARADI ŠKOD
Ministrstvo so k ukrepanju pozvali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s pisnim pozivom za ukrepanje dne 9. 10. 2008, Mestna občina Ljubljana (MOL) na sestanku z ministrstvom konec oktobra 2008, posamezni oškodovanci , katerim so sive vrane med drugim uničile okenske okvirje, fasade in rastlinjake, več klicev prebivalcev MOL, katere so napadle sive vrane oziroma so sive vrane pregnale z določenega področja ptice pevke ali pa se pritožujejo nad neznosnim hrupom, ki naj bi ga povzročale sive vrane ter smradom zaradi številnih iztrebkov.
Izpostaviti je potrebno tudi težave, ki se pojavljajo na območju Ljubljane saj so se tu sive vrane, tudi zaradi smetišča kot vira hrane, zelo namnožile. Posamezni primerki sivih vran gnezdijo v bližini stanovanjskih objektov, zato smo dobili prijave glede napadov na ljudi (Vrtec Mojca v Kosezah – 3. 6. 2008, odvetniška pisarna v Ljubljani glede napada sive vrane na mimoidoče, pri tem je ena oseba morala celo poiskati zdravniško pomoč – 21. 5. 2008) ter izginotja ptic pevk iz posameznih parkov. Na omenjenih dveh lokacijah, zaradi nujnosti ukrepanja in umiritve razmer, ministrstvu ni preostalo drugega kot, da je tja napotilo glavnega lovskega inšpektorja, saj se gasilci niso odzvali, prav tako pa nobene pristojnosti pred izdajo odločbe niso imeli niti lovci.
V poročilu o delu lovske inšpekcije za leto 2007 je tudi zapisano: "Gre za primere škod na stanovanjskih objektih, ki jih povzročajo sive vrane in posamezne napade na ljudi. Lov na vrane je izredno težaven in upravljavci lovišč bodo samo z izvajanjem lova v skladu z zakonom težko uravnavali številčnost sivih vran. Vrane se pojavljajo v bližini naselij, na nelovnih površinah, zato bo potrebno sprejeti ustrezno rešitev kako zmanjšati škodo, ki jo povzroča divjad na nelovnih površinah."
PROJEKTI ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE ŠTEVILČNOSTI SIVIH VRAN
Zaradi naraščanja problematike sivih vran v MOL, je ta financirala tudi projekt z naslovom "Vzpostavljanje in ohranjanje naravnega ravnovesja v urbanem ekosistemu Mestne občine Ljubljana 2005 – 2007", ki ga je vodil zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Del projekta se je nanašal na analizo stanja in možnih rešitev problematike škod, ki jih povzročajo sive vrane v urbanem okolju, vključno s pregledom različnih praks v drugih državah.
Ker se ministrstvo zaveda, da ustrezno uravnavanje številčnosti sivih vran ni mogoče samo z odstrelom, je že v lanskem letu na ZGS podalo pobudo, da pripravi projekt o problematiki številčnosti sivih vran, s posebnim poudarkom na težavah v mestnem okolju, kjer odstrel ni primerna oblika uravnavanja številčnosti. K projektu bo ZGS povabil vse zainteresirane javnosti, ki bi lahko pomagali pri iskanju alternativnih metod uravnavanja številčnosti sivih vran in izvajanju le teh (Lovsko zvezo Slovenije, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Sokolarsko zvezo Slovenije in druge). |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
