 | EU ministri o prihodnosti skupne ribiške politike in ....... |  |
 Objavljeno: 24 Apr 2009 15:46 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
EU ministri o prihodnosti skupne ribiške politike in poenostavitvah kmetijske
Luksemburg, 24. 4. 2009 – Državna sekretarka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Sonja Bukovec se je udeležila rednega zasedanja kmetijskih ministrov EU. Na tokratnem zasedanju so ministri razpravljali o potrebnih nadaljnjih poenostavitvah skupne kmetijske politike in o pregledu sheme za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Na področju ribištva so ministri med drugim izmenjali mnenja o zeleni knjigi o reformi skupne kmetijske politike ter o strategiji za trajnostni razvoj ribogojstva v EU.
Državna sekretarka Sonja Bukovec je glede poenostavitve skupne kmetijske politike (SKP) na zasedanju poudarila, da v Sloveniji ni vidnih bistvenih rezultatov poenostavitev, delno zaradi precejšnjih sprememb kmetijske politike v zadnjih letih in ker so bile spremembe predvsem tehnične narave.
»Slovenija si želi poenostavitev pri postopkih kontrol pri navzkrižni skladnosti in shemi enotnega plačila, in sicer, da se bodo stroški za kmeta in administracijo dejansko zmanjšali,« je povedala državna sekretarka. Dodala je, da je potrebno poučiti tudi možne tehnične in vsebinske poenostavitve na področju razvoja podeželja. Izpostavila je problem pravil za delovanje organizacij proizvajalcev, »saj se zaradi administrativne zahtevnosti pridelovalci s področja sadja in zelenjave v Sloveniji ne odločajo za vzpostavitev te organizacijske strukture. To pomeni, da tudi ne morejo koristiti EU sredstva, namenjena temu sektorju,« je dejala.
Poročilo Komisije o poenostavitvi SKP zajema pregled in oceno opravljenih aktivnosti v zadnjih treh letih na področju poenostavitve skupne kmetijske politike ter pogled za vnaprej. V njem Komisija ocenjuje, da je cilj o znižanju administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012 uresničljiv. Ena ključnih poenostavitev je bila združitev 21 skupnih tržnih ureditev v eno skupno tržno ureditev, s čimer je ena sama uredba nadomestila 35 obstoječih uredb Sveta. Po sprejetju te uredbe obsežno področje SKP urejajo le 4 krovne uredbe Sveta: Uredba o enotni skupni tržni ureditvi, Uredba o neposrednih plačilih, Uredba o razvoju podeželja in Uredba o financiranju SKP. S tem se je občutno zmanjšalo število pravnih predpisov, ki urejajo SKP, instrumenti in ukrepi SKP so bolj usklajeni in poenostavljeni, pravni okvir SKP pa je bolj transparenten in dostopen za kmete, ekonomske operaterje in nacionalne administracije.
Predlog nove določitve območij z omejenimi možnostmi
Evropska komisija je ministrom tokrat prvič predstavila predlog novih kriterijev za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). Ta območja naj bi se po novem oblikovala na podlagi biofizikalnih lastnosti tal in podnebja. V Sloveniji je v teh območjih kar dobrih 86 odstotkov površin države oziroma 74 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar Slovenijo uvršča med države z največjim deležem kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi.
Državna sekretarka Bukovčeva je poudarila, da je »zelo pomembno, da se ta plačila ohrani tudi v bodoče. Ocenjujemo, da so predlagani podnebni, talni in reliefni kriteriji za razmejitev »drugih OMD območji« ustrezni. Glede na pomen tega ukrepa je po naši oceni resnično potrebna temeljita ocena posledic kakršnih koli sprememb za kmetijske pridelovalce.«
V ukrep plačila za OMD je vključenih dobrih 49.000 kmetijskih gospodarstev, plačila pa se dodelijo za 330.000 ha kmetijskih površin v uporabi. Temu je namenjenih skupno 43 milijonov evrov, povprečno plačilo na hektar pa znaša dobrih 130 evrov. Na drugih OMD kmetuje dobrih 3.100 kmetijskih gospodarstev na približno 23.000 ha kmetijskih površin.
Reforma skupne ribiške politike
Evropska komisija je zeleno knjigo o reformi skupne ribiške politike uradno sprejela 21. aprila 2009 in s tem uradno začela obdobje javne razprave z državami članicami ter zainteresiranimi stranmi o prihodnji reformi SRP. Zakonodajni predlog naj bi bil sprejet leta 2011 in stopil v veljavo leta 2012.
Slovenija je pozdravila razmišljanja Komisije o uvedi diferenciranega režima za zaščito malega priobalnega ribolova in specifičnega regionalnega upravljanja z ribištvom. Državna sekretarka je ob tem dejala: »Že večkrat smo v razpravi poudarjali, da je pri reformi potrebno upoštevati potrebe in specifičnosti zelo majhnih ribiških sektorjev, kjer prevladuje mali priobalni ribolov z regionalnimi značilnostmi, ki ne predstavlja velikega pritiska na vire. Skupna ribiška politika ne more temeljiti na enotnem in splošnem pristopu k ribištvu, ampak mora upoštevati razlike med ribiškimi sektorji in regijami v EU.«
Slovenija se želi izogniti situaciji, ko bi bile države članice z majhnimi sektorji in administracijami dodatno obremenjene z nepotrebnimi obveznostmi in stroški, ker se nekatere že sedaj srečujemo z velikimi težavami pri izvajanju obstoječih zahtev.
SRP je bila oblikovana leta 1983 in nato reformirana vsakih 10 let. Do zadnje reforme leta 2002 je prišlo, ker SRP ni bila učinkovita v uresničevanju ciljev na področju ohranjevanja ribjih staležev, zaščite morskega okolja, zagotovitve ekonomskega preživetja ribiške flote EU ter zagotavljanja kvalitetne hrane potrošnikom. Ključen problem predstavlja t.i. začaran krog med prekomernim izlovom rib, prekomerno ribolovno zmogljivostjo ribiške flote Skupnosti ter majhno sposobnostjo ribiškega sektorja za ekonomsko preživetje. Problem poslabšujejo kratkoročni politični pritiski s strani držav člani v Svetu EU za povečanje ribolovnih kvot, kar ogroža tudi sposobnost ribjih staležev za njihovo obnovo.
Strategija za trajnostni razvoj ribogojstva
Komisija je ministrom tokrat prvič predstavila tudi strategijo za razvoj ribogojstva, ki vsebuje vrsto pobud, ki bi spodbudile povečanje ribogojske dejavnosti v EU in reševanje glavnih problemov evropskega ribogojstva.
Slovenija je pozvala Komisijo, da naj poskusi pripraviti načrt upravljanja s populacijo velikega kormorana na ravni celotne Evropske unije, ki kot ribji plenilec predstavlja pomembno omejitev za razvoj ribogojstva. Poleg tega je potrebno pozornost nameniti tudi ukrepom v zvezi z vzrejo rib za poribljavanje odprtih voda z avtohtonimi vrstami rib.
Sodobno ribogojstvo predstavlja pomembno novost pri proizvodnji rib in hrane iz vodnega življa in je najhitreje rastoč sektor živilske proizvodnje s povprečno letno svetovno stopnjo rasti 6–8 odstotkov. Celotna proizvodnja v ribogojstvu v EU je bila v letu 2005 1,3 milijona ton, vrednih 2,9 milijarde evrov. Večina te proizvodnje je namenjena za trg EU. Na konkurenčnost ribogojske proizvodnje EU močno vplivajo visoki stroški proizvodnje. Sektor ribogojstva v EU zagotavlja 65.000 delovnih mest. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
