 | Vlada sprejela predlog Zakona o soobstoju gensko .......... |  |
 Objavljeno: 03 Maj 2009 09:22 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Vlada sprejela predlog Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
Ljubljana, 30. 4. 2009 – Vlada RS je danes določila besedilo Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Z zakonom vlada ne dovoljuje gojenja GSR, ampak tako pridelavo ureja. Z zakonom Slovenija vzpostavlja ukrepe za soobstoj oz. za preprečevanje prisotnosti GSR v gensko nespremenjenih rastlinah, postopek prijave predelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z in brez GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij. Vlada bo zakon posredovala v Državni zbor RS po nujnem postopku. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih mesecih pripravilo še dve uredbi, ki bosta natančneje opredeljevali odškodnine in tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin.
Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju namreč ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja teh rastlin, prav tako pa ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja GSR tistih sort, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic. To bi bilo v nasprotju z zakonodajo EU.
Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin pomeni, da je vsakemu pridelovalcu dana možnost odločiti se za konvencionalno, integrirano, ekološko ali pridelavo GSR. Ob tem mora biti zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli tudi proizvajalci in potrošniki. Načelo »povzročitelj plača« pa pomeni, da je za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti GSO v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe GSO, kriv povzročitelj, ki prideluje GSR.
V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci GSR.
Zakon se je začel pripravljati že leta 2006, Komisija pa ga je dokončno potrdila šele maja 2008. Sam postopek notifikacije je trajal tako dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala na tem, da se pridelovalec GSR pisno dogovori s sosednjimi nosilci kmetijskih gospodarstev in lastniki drugih zemljišč za izvajanje ustreznih ukrepov.
Predlog zakona se je ves čas pripravljal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki ga v večini podpirajo, prav tako je bil zakon koalicijsko usklajen.
Pridelovalci GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotovljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem območju.
Pridelovalec GSR bo moral biti seznanjen po eni strani z zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev.
Prav tako pa bo moral pridelovalec GSR mora izvajati najmanj tiste ukrepe za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih, ki so določeni z zakonom (to so pa še ostali ukrepi, kot je čiščenje opreme, skrbno ravnanje s semenom).
V letu 2008 se je obseg pridelave GSR v državah članicah EU povečal za dobrih 9 odstotkov, in sicer soja za dobrih 12 odstotkov, koruza za 6 odstotkov, oljna ogrščica za dobrih 7 odstotkov, bombaž pa za dobre 3 odstotke.
Največji obseg pridelave doslej edino dovoljene GSR, koruze MON 810 se izvaja v Španiji, kjer imajo približno 79,2 tisoč ha, sledi Češka s približno 8,3 tisoč ha in Portugalska s približno 4,8 tisoč ha. Ta koruza se prideluje tudi v Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
