 | Vlada se je seznanila z informacijo o obveznostih zaradi ... |  |
 Objavljeno: 14 Maj 2009 17:56 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Vlada se je seznanila z informacijo o obveznostih zaradi stečaja MIP in Pomurke
Ljubljana, 14. 5. 2009 – Vlada se je na današnji redni seji seznanila z Informacijo o obveznosti vračila evropskih sredstev zaradi stečaja Mesne industrije Primorske, d.d. (MIP) in Pomurke mesne industrije, d.d. (Pomurka). V zadevi tožbe Republike Slovenije proti Komisiji Evropskih skupnosti oz. Evropski komisiji na podlagi člena 230 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti na razglasitev ničnosti o Odločbe Komisije z dne 19. marca 2009 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti, kar zadeva RS, je obravnavala argumente za tožbo in tožbene razloge ter se z njimi tudi strinjala. Vlada je še sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja.
V prvi polovici aprila sta bila objavljena stečajna postopka nad pravnima osebama MIP in Pomurka. Obe podjetji sta v zadnjih petih letih od države preko Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) prejeli finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike za namen sofinanciranja naložb v skupni višini 2,65 mio EUR. V skladu z EU in SLO predpisi ter sklenjenimi pogodbami, sta obe družbi prevzeli obveznost koriščenja, ohranjanja in neodtujevanja sofinanciranih proizvodnih zmogljivosti. Stečaj pomeni kršenje te obveznosti in je vzrok za obveznost vračanja sredstev sofinanciranja v proračun RS in proračun EU. Agencija bo terjatve prijavila v stečajni postopek. Slovenija bi bila v primeru neporavnanih ali le delno poravnanih terjatev s strani stečajnih dolžnikov zavezana k vračilu izplačanih EU sredstev v proračun EU.
Pri potencialnih vračilih v proračun EU je zaenkrat zanesljiva le zgornji meja zneska možnega vračila. Ta predstavlja znesek vseh prejetih sredstev EU, ki za obe podjetji skupaj znaša nekaj več kot 1,36 mio EUR. Na znesek vračila se obračunajo še zamudne obresti od dneva izplačila do dneva vračila po obrestni meri EURIBOR za trimesečne depozite + 1,5%. Vendar je praksa pri neizterjanih terjatvah pri drugih skladih (Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada - EKUJS), da država članica predlaga vračilo v proračun EU v višini 50 odstotkov prejetih evropskih sredstev in Evropska komisija to običajno potrdi. Če bi to veljalo tudi v tem primeru, bi bil znesek, ki bi bremenil proračun RS za polovico nižji, to je 681 tisoč EUR - ob predpostavki, da iz stečajne mase ne bi prejeli ničesar.
Verjetno je, da bo del sredstev iz stečajne mase vrnjen. Slovenija bo vrnjeni del v enakem deležu, kot je bil koriščen ob dodelitvi vračala v EU proračun (torej 50% oz. 66,6%). Za neizterjani del pa velja že navedeno.
Na podlagi sklenjenih pogodb in realiziranih investicij s strani MIP je ARSKTRP pogodbeni stranki izplačala denarna sredstva v skupni višini dobrih 2,09 mio EUR pri čemer znaša pol sredstev evropskih pol pa slovenskih. MIP se je s pogodbama med drugim zavezal, da bo zagotovil opravljanje dejavnosti še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, v primeru najema posojila z dobo odplačevanja več kot pet let pa toliko časa, kolikor traja odplačilo. Zavezal se je tudi, da ne bo odtujil predmeta naložbe iz dodeljenih sredstev Enotnega programskega dokumenta (EPD) pred potekom petih let po zaključku investicije ali da ga ne bo uporabljal v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Petletna pogodbena obveznost bi se pogodbeni stranki MIP iztekla leta 2013.
Na podlagi sklenjenih pogodb iz naslova EPD in realiziranih investicij s strani Pomurke je ARSKTRP pogodbeni stranki izplačala denarna sredstva v skupni višini dobrih 318 tisoč EUR, iz naslova predpristopne pomoči (SAPARD) pa nekaj več kot 228 tisoč EUR. Pri tem je delež evropskih sredstev dve tretjini in slovenskih ena tretjina.
Tudi Pomurka se je med drugim zavezala, da ne bo odtujila predmeta investicije iz dodeljenih sredstev SAPARD in predmeta naložbe iz dodeljenih sredstev EPD pred potekom petih let po zaključku investicije ali ju uporabljala v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Petletna pogodbena obveznost bi se Pomurki iz naslova SAPARD pogodbe iztekla konec leta 2009, iz naslova EPD pogodb pa konec leta 2013.
Tožba Republike Slovenije proti Evropski komisiji
Kot tožbeni razlog Slovenija navaja napačno uporabo pogodbe oziroma pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ter kršitev pravnih načel prepovedi neenakopravnega obravnavanja in sorazmernosti.
Slovenija je pričana, da so bile pri kontroli s strani generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI) izbrane parcele na enem samem delu države, ki je z vidika kmetijstva netipičen. Pri vzorčenju tudi niso bili upoštevani kriteriji iz Uredbe 2419/2001 o izbiri vzorca po kriteriju večjega tveganja in dodatno po kriteriju naključnega vzorca. Napake so bile ugotovljene na parcelah, ki jih je na kraju samem pregledal en sam slovenski kontrolor. Ekstrapolacija na celotno območje RS je zato nepravilna.
Revizorja DG AGRI sta pregled opravila šele približno pol leta po spravilu pridelka in po začetku nove obdelovalne sezone, kar je v očitnem nasprotju z Delovnim dokumentom Evropske komisije št. AGRI/2245/2003. Napake se je zmotno pripisalo uporabi domnevno napačnega merilnega orodja (merilnega kolesa), ne pa očitno nepravilnemu delu enega samega slovenskega kontrolorja, ki je bil takoj po ugotovitvi nepravilnosti izključen s seznama kontrolorjev za leto 2005.
Slovenija med argumenti še navaja, da je bila zaradi nepravilno izbranega in premajhnega vzorca neenakopravno obravnavana glede na druge države članice, v katerih se je kontrola s strani revizorjev DG AGRI opravljala na bistveno večjem in posledično bolj reprezentativnem vzorcu. Prepričana je, da je ukrep 5 odstotne finančne korekcije, če bi Sodišče prve stopnje ugotovilo kršitev države članice, očitno nesorazmeren s težo ugotovljene kršitve.
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja
Uredba skladno s pravili pomoči »de minimis« določa ukrepe in vrste državnih pomoči za mala in srednje velika podjetja, združenja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Za ta namen so letos predvidena sredstva v skupni višini dobrih 417 tisoč evrov.
Opredeljuje upravičence, upravičene stroške, pogoje, merila, postopke, višino sredstev ter finančna merila za izvajanje ukrepov, kot so pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov, podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju, spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov in kontrola zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil.
Namen izvajanja ukrepov iz te uredbe je ohranjanje kmetijske dejavnosti in poseljenosti slovenskega podeželja ter ustanavljanje novih in še posebej vzdrževanje že postavljenih shem kakovosti za kmetijske proizvode (pridelke ali živila). |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
