 | Redno zasedanje kmetijskih ministrov |  |
 Objavljeno: 25 Jun 2009 05:05 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Redno zasedanje kmetijskih ministrov v znamenju prihodnosti SKP, mleka in ribištva
Luksemburg, 22. in 23. 6. 2009 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je udeležil rednega zasedanja kmetijskih ministrov EU. Ministri so sprejeli sklepe o prihodnosti neposrednih plačil, novih kriterijih za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in o kakovosti kmetijskih proizvodov. Poleg razprave o novi uredbi za vzpostavitev nadzornega sistema v ribištvu so se na kosilu pogovarjali tudi o trenutnem stanju na trgu z mlekom ter sprejeli uredbo Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi.
.
Sklepi o prihodnosti Skupne kmetijske politike EU
Ministri so nadaljevali razpravo z neformalnega zasedanja kmetijskih ministrov na Češkem o prihodnosti neposrednih plačil v okviru Skupne kmetijske politike EU (SKP) in na koncu potrdili sklepe predsedstva, ki povzemajo ključne usmeritve. Minister Pogačnik je tokrat ponovno poudaril, da je sedanja vloga SKP z ustreznimi ukrepi še posebej pomembna pri stabiliziranju razmer zaradi splošne gospodarske krize. »Če vzamemo za primer le sedanje razmere na trgu z mlekom. Brez osnovne dohodkovne podpore v obliki neposrednih plačil, ukrepov za stabiliziranje trga in ukrepov strukturne politike bi bil položaj pridelovalcev mleka še bolj kritičen. SKP mora v prihodnje razvijati večnamensko vlogo kmetijstva in z ustreznimi ukrepi zagotavljati dolgoročno stabilnost proizvodnje, razvoj in izvajanje drugih za družbeno skupnost pomembnih javnih dobrin,« je dejal minister Pogačnik in dodal: »Kmetijstvo naj bo na znanju temelječa, v pridelavo in prirejo usmerjena dejavnost, usklajena z ekonomskimi, okoljskimi in naravnimi možnostmi in omejitvami. Poleg pridelave varne in kakovostne hrane naj zagotavlja tudi druge javne dobrine. Kmetijska in živilsko-predelovalna proizvodnja se morata zato povezati v učinkovito agroživilsko verigo, ki bo na trgu ponujala varne živilske proizvode višje kakovosti in lokalnih značilnosti po konkurenčnih cenah.«
V zvezi z neposrednimi plačili je izpostavil, da Slovenija podpira pristop, da tokratni sklepi ne predvidevajo bodočih rešitev, ampak določajo odprta vprašanja, na katere bo potrebno na podlagi podrobnejših analiz najti rešitve. To so višina neposrednih plačil v posameznih državah članicah, dodeljenih na podlagi zgodovinskih pravic, njihova vloga pri zagotavljanju dohodka in javnih dobrin ter upoštevanje tako razmer v posamezni državi članici, kot tudi v posebej občutljivih sektorjih, kot je govedoreja.
Minister Pogačnik je že na neformalnem zasedanju na Češkem poudaril, da neposredna plačila v Sloveniji odločilno prispevajo k zagotavljanju stabilnosti v kmetijskem sektorju. Zavzel se je za njihovo ohranitev kot sistemske, dohodkovne, a ciljne podpore kmetijstvu. Slovenija je zato predlagala postopno večje poenotenje shem neposrednih plačil ob hkratnem upoštevanju nacionalnih in regionalnih naravnih in strukturnih značilnosti v kmetijstvu. Minister je poudaril nujnost jasnejših kriterijev glede upravičenosti, s čimer bi zagotovili, da bodo neposredna plačila dejansko koristila tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Za Slovenijo pa je tudi pomembno, da plačila na površino ne zapostavljajo razvoj živinoreje, ki ima v pretežno hribovskih in na travinju temelječih kmetijstvih, kot je slovensko, pomemben okoljski, socialni in gospodarski značaj.
Predlog nove določitve območij z omejenimi možnostmi
V Sloveniji je sicer v teh območjih kar dobrih 86 odstotkov površin države oziroma 74 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar Slovenijo uvršča med države z največjim deležem kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi. V ukrep plačila za OMD je vključenih dobrih 49.000 kmetijskih gospodarstev, plačila pa se dodelijo za 330.000 ha kmetijskih površin v uporabi. Temu je namenjenih skupno 43 milijonov evrov, povprečno plačilo na hektar pa znaša dobrih 130 evrov. Na drugih OMD kmetuje dobrih 3.100 kmetijskih gospodarstev na približno 23.000 ha kmetijskih površin.
Zaključki Sveta o kakovosti kmetijskih proizvodov
Ministri so soglasno sprejeli tudi sklepe Sveta glede sporočila Komisije o kakovosti kmetijskih proizvodov, ki se nanašajo na proizvodne standarde, zahteve za kmetovanje in sheme kakovosti. Minister Pogačnik je v razpravi poudaril, da je »kakovost kmetijskih proizvodov eden osnovnih elementov, ki evropskim kmetom in proizvajalcem prinaša konkurenčnost na dolgi rok ter je ključni dejavnik pri ozemeljskem razvoju regij, pokrajin in dragocenih okoljskih območij«.
Slovenija podpira poenostavitev, večjo jasnost sistemov kakovosti in poenotenje geografskih označb za kmetijske proizvode in živila ter za žgane pijače in vino. Minister Pogačnik je predlagal, da se prouči označevanje kraja proizvodnje. To pomeni, da bi bil vsaj na primarnih kmetijskih proizvodih natančneje navedena država porekla. Minister je podprl tudi nov EU logotip za ekološko pridelana živila, ki bo prispeval k razpoznavnosti in trženju ekoloških kmetijskih pridelkov in živil. V razpravi je skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami izpostavil tudi nestrinjanje z usmeritvijo Komisije za postopno ukinitev sistema tržnih standardov. Zdajšnja uredba Sveta, ki bo stopila v veljavo 1. julija, namreč določa zmanjšanje števila standardov s 36 na 10. Zanje veljajo posebni tržni standardi, za vse ostale proizvode pa veljajo splošni.
Minister je dejal, da bi moral biti splošni tržni standard opredeljen bolj podrobno in vključevati klasifikacijo, razvrščanje, označevanje in druge navedbe. »Politika kakovosti lahko deluje dobro le ob enotnem in skupnem sistemu nadzora,« je poudaril minister Pogačnik. Prednosti tržnih standardov so predvsem v zaščiti potrošnikov, pravični konkurenci, preglednosti trga in informacijah za potrošnika. Tržni standard pa je tudi uporabno orodje za primerjavo cen, velikosti in kakovosti proizvodov in zagotavljajo enakopravnost konkurence znotraj EU.
Sprejem sklepov predstavlja zaključek razprav o politiki kakovosti, ki se je začela konec leta 2008 s sprejetjem zelene knjige. Namen razprav je bil pomagati evropskim kmetom, da bi čim bolje izkoristili kakovost svojih proizvodov. Ta je namreč ključna primerjalna prednost evropskega kmetijstva. Evropski kmetje in živilsko predelovalna industrija so v preteklosti vložili veliko naporov tako na področju doseganja varnosti v prehrambeni verigi kot tudi na področju drugih zahtev, ki so pomembne za potrošnika in širšo družbo.
Na kosilu ministri o stanju na trgu mleka
Komisarka Mariann Fischer Boel je kmetijskim ministrom tokrat predstavila zadnje poročilo o stanju na trgu mleka v EU. Proizvodnja mleka v EU je v kvotnem letu 2008/2009 padla za 0,6 odstotka v primerjavi s preteklim letom, čeprav se proizvodnja v nekaterih državah članicah povečuje. Slovenija je aprila letos proizvedla za 0,5 odstotka manj mleka kot v enakem obdobju lani. Na splošno se v EU zmanjšuje izvoz mleka in mlečnih izdelkov na tretje trge, na domačem trgu pa se zmanjšuje tudi poraba mleka zaradi visokih prodajnih cen v trgovinah. Odkupne cene surovega mleka so v zadnjem letu najbolj padle v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem, Grčiji, Irskem, Češkem, Belgiji, Poljskem in nekaterih drugih novih državah članicah. Aprila so se cene v teh državah gibale od slabih 17 do 23 EUR/100 kg polnomastnega mleka.
Minister Pogačnik je v razpravi izpostavil, da je tudi v Sloveniji odkupna cena mleka v aprilu, ko je znašala dobrih 28 EUR/kg, padla za slabih 25 odstotkov v primerjavi z decembrom 2008, ko je bila dobrih 35 EUR/kg surovega mleka. Minister je opozoril, da zaradi znižanja odkupnih cen mleka kmetje ne morejo kriti proizvodnih stroškov. S trenutnimi cenami lahko pokrijejo le 88 odstotkov stroškov srednje intenzivne proizvodnje (6.500 litrov/kravo) in samo 76 odstotkov ekstenzivne prireje (4.500 litrov/kravo). Ob tem je poudaril pomen ohranitve že aktiviranih ukrepov SKP tudi v prihodnje, posebna pozornost pa bi morala biti namenjena tudi delovanju agroživilske verige.
Sprejeta uredba Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi
Ministri so dosegli politični dogovor o uredbi Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi. Uredba vsebuje pomembne novosti, kot so pooblaščenec za dobrobit živali v velikih klavnicah in obvezno usposabljanje delavcev, ki izvajajo omamljanje in usmrtitev živali. Uredba uvaja standardizirane metode omamljanja in ter ravnanja z živimi živalmi. Za Slovenijo je pomembna ohranitev že obstoječih nacionalnih predpisov s tega področja.
Razprava o vzpostavitvi nadzornega sistema v ribištvu
Ministri, odgovorni za ribištvo, so danes izmenjali mnenja o predlogu uredbe o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike. Ta določa nova pravila glede inštalacije elektronskih sistemov za spremljanje plovil, elektronskega ladijskega dnevnika, obveznost najave prihoda v pristanišče, preverjanje tonaže plovil in moči motorja, obveznost opreme na krovu za pobiranje izgubljenega ribolovnega orodja in kazni za neizvajanje določil.
Minister Pogačnik je opozoril, da je pomembno dosledno in učinkovito izvajanje že obstoječih predpisov in ne vedno uvajanje novih. Zavzel se je za rešitev, da pravila o sistemih elektronskega spremljanja plovil, elektronskih ladijskih dnevnikih, predhodni najavi v pristaniščih ter nadzoru nad ribolovno zmogljivostjo, ne bi smela veljala za vsa plovila. Za mali priobalni ribolov, ki je značilen za slovensko ribištvo, bi bilo potrebno razmisliti o posebnem režimu z določenimi možnimi izjemami. Minister je še opozoril, da bi lahko večina teh določb prinesla precejšnje dodatne administrativne in finančne obremenitve, glede katerih se postavlja vprašanje stroškovne učinkovitosti in sorazmernosti, še posebej z vidika majhnih ribiških sektorjev.
»Vse te dodatne obremenitve bi lahko v teh težkih gospodarskih razmerah postavile pod vprašaj nadaljnji obstoj ribiškega sektorja v Sloveniji, ki ima kljub svojemu majhnemu prispevku k nacionalni ekonomiji pomembno vlogo v gospodarstvu priobalne regije, kot tudi pri ohranjanju pomorske tradicije in nacionalne identitete,« je dejal minister Pogačnik. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
