 | Odziv ministrstva na protest nekaterih gozdarskih podjetij |  |
 Objavljeno: 28 Okt 2009 20:43 |
 |
|
| Sine |
| Administrator foruma |
 |
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
 |
|
 |
|
Odziv ministrstva na protest nekaterih gozdarskih podjetij glede neenakopravnega položaja podjetij na področju gozdarstva
Ljubljana, 28. 10. 2009 – Trenutno veljavne koncesijske pogodbe s posameznimi koncesionarji za upravljanje z državnimi gozdovi so bile sklenjene konec leta 2001 in v začetku 2002 na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je določil, da se koncesijske pogodbe za gozdove sklene za dobo 20 let brez javnega razpisa. Koncesijsko razmerje s sedanjimi izvajalci tako velja do konca leta 2016. Enostranska predhodna prekinitev obstoječih pogodb bi lahko sprožila odškodninske tožbe koncesionarjev, kar bi pomenilo veliko finančno breme za državo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS.
Za učinkovito in gospodarno poslovanje z državnimi gozdovi je odgovoren Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Po trenutno veljavni zakonodaji je pristojnost upravljanja in nadzora sklada na strani Državnega zbora RS, ki imenuje direktorja, svet sklada ter nadzorni odbor, ter Vlade RS kot ustanovitelja.
Ministrstvo je z namenom izboljšanja gospodarjenja z državnimi gozdovi pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Med drugim je v osnutku predvidena sprememba sestave in načina imenovanja sveta sklada in imenovanje direktorja, ki prehaja v pristojnost Vlade RS in to z namenom učinkovitejšega upravljanja in povečanja nadzora nad delom sklada. Predviden je tudi prenos ustreznega števila zaposlenih iz Zavoda za gozdove Slovenije na sklad z namenom učinkovitejšega gospodarjenja v državnih gozdovih ter učinkovitejše kontrole nad delom koncesionarjev.
Poleg tega ministrstvo pripravlja tudi spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS , ki določa pogoje za dodeljevanje koncesij v državnih gozdovih. Ministrstvo želi s spremembami uredbe opredeliti medsebojne obveznosti koncendenta in koncesionarja tako, da bo sklad lažje in učinkoviteje opravljal funkcijo dobrega gospodarja v državnih gozdovih in tako še izboljšal njihovo donosnost.
Eden izmed očitkov današnjih protestnikov je, da je sklad dovoljeval prodajo produktov neposredno kupcem brez javnih dražb. Na podlagi 9.b člena veljavne uredbe lahko koncesionar prodaja sortimente kupcem neposredno ne glede na določbe 9.a člena, če pridobi pisno soglasje sklada in mu omogoči vpogled v prodajne pogodbe.
Previsoki naj bi bili tudi stroški, ki jih priznava sklad. Ministrstvo poudarja, da je obračun stroškov poseka in spravila lesa ter gradnje gozdnih prometnic ter gozdnogojitvenih del opredeljen v veljavni uredbi in konkretiziran v sklenjenih koncesijskih pogodbah.
Ne drži tudi očitek, da je donos iz koncesijskih gozdov štirikrat manjši od donosa v nekoncesijskih gozdovih. Na ta očitek je sklad že večkrat odgovoril, in sicer da je v nekoncesijskih gozdovih bistveno manj vlaganj v gojenje in varstvo ter gradnjo infrastrukture za spravilo lesa. Poleg tega se razlikuje tudi izračun stroškov, saj je v koncesijskih gozdovih določen z uredbo, v nekoncesijskih pa je odvisen le od ponudbe na javnem razpisu.
Sedanja pravna ureditev področja gospodarjenja in upravljanja z državnimi gozdovi izhaja iz Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS . Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-78/93 je Državni zbor RS spremenil in dopolnil omenjeni zakon. Po spremembi je bilo določeno, da se koncesijska pogodba za gozdove sklene najmanj za dela, ki jih je v sedanjih državnih gozdovih opravljal dosedanji upravljavec po uveljavitvi Zakona o gozdovih, in sicer najmanj za dobo 20 let. Določen je bil rok za sklenitev ustreznih pogodb, in sicer do 30. 6. 1996. Če pogodba ni sklenjena v roku, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo po samem zakonu, o nerešenih vprašanjih pa odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Ministrstvo je leta 2007 naročil ekspertizo »Dobičkonosnost poslovanja gozdarskih družb, ki imajo koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti RS«, ki sta jo izdelali dr. Slavka Kavčič in dr. Sergeja Slapničar. Ekspertiza je narejena na podlagi podatkov iz leta 2005. Povprečna dobičkonosnost analiziranih družb znaša 2 % (povprečje gospodarstva 2005 je bilo 5,6 %), pri tem, da so imele tri družbe izgubo. Skupina šestih najuspešnejših družb dosega nad 9 % dobičkonosnost kapitala. Ekspertiza med drugim v zaključkih ugotavlja, da v povprečju družbe nad 60 % prihodkov ustvarijo z drugimi dejavnostmi, da visok donos ne opredeljuje deleža koncesijske dejavnosti, prav tako koncesijska dejavnost v naprej ne zagotavlja visoke dobičkonosnosti. |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
| Re: Odziv ministrstva na protest nekaterih gozdarskih podjet | |
| Objavljeno: 29 Okt 2009 18:48 |
|
|
| Duje |
|
|
| |
| Pridružen/-a | 13.11. 2008, 17:18 | | Prispevkov | 115 |
|
|
|
|
|
|
|
| Sine je napisal/a: |
Odziv ministrstva na protest nekaterih gozdarskih podjetij glede neenakopravnega položaja podjetij na področju gozdarstva
Ljubljana, 28. 10. 2009 – Trenutno veljavne koncesijske pogodbe s posameznimi koncesionarji za upravljanje z državnimi gozdovi so bile sklenjene konec leta 2001 in v začetku 2002 na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je določil, da se koncesijske pogodbe za gozdove sklene za dobo 20 let brez javnega razpisa. Koncesijsko razmerje s sedanjimi izvajalci tako velja do konca leta 2016. Enostranska predhodna prekinitev obstoječih pogodb bi lahko sprožila odškodninske tožbe koncesionarjev, kar bi pomenilo veliko finančno breme za državo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS.
Za učinkovito in gospodarno poslovanje z državnimi gozdovi je odgovoren Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Po trenutno veljavni zakonodaji je pristojnost upravljanja in nadzora sklada na strani Državnega zbora RS, ki imenuje direktorja, svet sklada ter nadzorni odbor, ter Vlade RS kot ustanovitelja.
Ministrstvo je z namenom izboljšanja gospodarjenja z državnimi gozdovi pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Med drugim je v osnutku predvidena sprememba sestave in načina imenovanja sveta sklada in imenovanje direktorja, ki prehaja v pristojnost Vlade RS in to z namenom učinkovitejšega upravljanja in povečanja nadzora nad delom sklada. Predviden je tudi prenos ustreznega števila zaposlenih iz Zavoda za gozdove Slovenije na sklad z namenom učinkovitejšega gospodarjenja v državnih gozdovih ter učinkovitejše kontrole nad delom koncesionarjev.
Poleg tega ministrstvo pripravlja tudi spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS , ki določa pogoje za dodeljevanje koncesij v državnih gozdovih. Ministrstvo želi s spremembami uredbe opredeliti medsebojne obveznosti koncendenta in koncesionarja tako, da bo sklad lažje in učinkoviteje opravljal funkcijo dobrega gospodarja v državnih gozdovih in tako še izboljšal njihovo donosnost.
Eden izmed očitkov današnjih protestnikov je, da je sklad dovoljeval prodajo produktov neposredno kupcem brez javnih dražb. Na podlagi 9.b člena veljavne uredbe lahko koncesionar prodaja sortimente kupcem neposredno ne glede na določbe 9.a člena, če pridobi pisno soglasje sklada in mu omogoči vpogled v prodajne pogodbe.
Previsoki naj bi bili tudi stroški, ki jih priznava sklad. Ministrstvo poudarja, da je obračun stroškov poseka in spravila lesa ter gradnje gozdnih prometnic ter gozdnogojitvenih del opredeljen v veljavni uredbi in konkretiziran v sklenjenih koncesijskih pogodbah.
Ne drži tudi očitek, da je donos iz koncesijskih gozdov štirikrat manjši od donosa v nekoncesijskih gozdovih. Na ta očitek je sklad že večkrat odgovoril, in sicer da je v nekoncesijskih gozdovih bistveno manj vlaganj v gojenje in varstvo ter gradnjo infrastrukture za spravilo lesa. Poleg tega se razlikuje tudi izračun stroškov, saj je v koncesijskih gozdovih določen z uredbo, v nekoncesijskih pa je odvisen le od ponudbe na javnem razpisu.
Sedanja pravna ureditev področja gospodarjenja in upravljanja z državnimi gozdovi izhaja iz Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS . Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-78/93 je Državni zbor RS spremenil in dopolnil omenjeni zakon. Po spremembi je bilo določeno, da se koncesijska pogodba za gozdove sklene najmanj za dela, ki jih je v sedanjih državnih gozdovih opravljal dosedanji upravljavec po uveljavitvi Zakona o gozdovih, in sicer najmanj za dobo 20 let. Določen je bil rok za sklenitev ustreznih pogodb, in sicer do 30. 6. 1996. Če pogodba ni sklenjena v roku, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo po samem zakonu, o nerešenih vprašanjih pa odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Ministrstvo je leta 2007 naročil ekspertizo »Dobičkonosnost poslovanja gozdarskih družb, ki imajo koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti RS«, ki sta jo izdelali dr. Slavka Kavčič in dr. Sergeja Slapničar. Ekspertiza je narejena na podlagi podatkov iz leta 2005. Povprečna dobičkonosnost analiziranih družb znaša 2 % (povprečje gospodarstva 2005 je bilo 5,6 %), pri tem, da so imele tri družbe izgubo. Skupina šestih najuspešnejših družb dosega nad 9 % dobičkonosnost kapitala. Ekspertiza med drugim v zaključkih ugotavlja, da v povprečju družbe nad 60 % prihodkov ustvarijo z drugimi dejavnostmi, da visok donos ne opredeljuje deleža koncesijske dejavnosti, prav tako koncesijska dejavnost v naprej ne zagotavlja visoke dobičkonosnosti. |
Ne vem zakaj se ne pritožuje "Cerkev" morda bi bilo potrebno njih vprašati za nasvet? Pri njih verjetno drevo hitreje zraste-z božjo pomočjo. Morda imajo "dve letini".
Duje |
|
|
|
|
| | |
| Objavljeno: 30 Okt 2009 04:38 |
|
|
| Sine |
| Administrator foruma |
|
| |
| Pridružen/-a | 30.11. 2007, 16:45 | | Prispevkov | 986 | | Kraj | Domžale |
|
|
|
|
|
|
|
| Çerkev je dobila tisto kar ji je bilo nekoč že plačano in kaj naj sedaj jamra??????? |
|
_________________
ADMIN MA VAS RAD |
|
|
|
Glas dežele Seznam forumov » Pri nas doma
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
